381. člen ZKP

Zatrjevana procesna kršitev ni podana. V 376. členu ZKP je med drugim določeno, da izvod pritožbe vroči sodišče prve stopnje nasprotni stranki, ki sme nato v osmih dneh po njenem prejemu podati sodišču odgovor na pritožbo. Četudi nasprotna stranka odgovori na pritožbo po poteku zakonskega roka, ga predsednik senata ne zavrže, temveč ga, če o pritožbi še ni bilo odločeno, pošlje sodišču druge stopnje, kateremu lahko, vsaj posredno koristi pri odločanju o utemeljenosti pritožbe. Kot že pravilno navaja vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, je iz navedenega zakonskega določila in njegove razlage ugotoviti, da lahko sodišče druge stopnje tudi neposredno upošteva oziroma obravnava prepozno vložen odgovor na pritožbo vse do svoje odločitve o pritožbi. Tretji odstavek 378. člena ZKP med drugim določa, da če je stranka, ki je vložila pritožbo, na seji navzoča, predstavi glavne poudarke vložene pritožbe, nasprotna stranka pa lahko poda odgovor na pritožbo. S tem ko je v obravnavani zadevi senat Višjega sodišča v Ljubljani zagovorniku "ukazal" naj se omeji na osnovne poudarke svoje pritožbe in ko je državna tožilka podala (prebrala) odgovor na pritožbo zagov

Če se sodišče v obrazložitvi sodbe ne opredeli do okoliščine, ki bi po mnenju obrambe lahko pripeljala do izreka milejše kazenske sankcije (pogojne obsodbe), ne gre za kršitev v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, lahko pa gre za kršitev pravice do obrambe.

Ne glede na to, da vpis na podlagi darilne pogodbe še ni bil izveden v zemljiški knjigi, je obdolženka storitev kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic dokončala, ko je svojima vnukoma podarila nepremičnino z namenom, da bi preprečila uspeh prisilne izvršbe in poplačilo predlagateljeve terjatve.

Strokovno mnenje Centra za kriminalistično tehnične preiskave je bilo izdelano skladno s pooblastili policije iz 1. in 2. odstavka 148. člena ZKP, zato ne gre za dokaz, na katerega sodišče ne bi smelo opreti sodne odločbe.

Če obramba šele v pritožbi ali celo v izrednem pravnem sredstvu (zahteva za obnovo postopka) predlaga izvedbo dokaza, mora izkazati njegov obstoj in pravno relevantnost oziroma njegovo uspešnost z višjo stopnjo verjetnosti kot v postopku na prvi stopnji, in sicer glede na ostale že izvedene in ocenjene dokaze. Brž ko je izkazano, da bi iz nekega dokaza izhajal dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti imel za posledico za obdolženca ugodnejšo sodbo, mora sodišče dokazni predlog sprejeti in dokaz izvesti. Sodnik ni vezan na mnenje izvedenca. Mnenja, ki s stališči pravil logičnega sklepanja, splošne izobrazbe in izkušenj ni prepričljivo, sodišče ne bo upoštevalo oziroma bo, kolikor bo ocenilo, da je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z drugimi okoliščinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ponovilo dokaz z istimi ali z drugimi izvedenci (257. člen ZKP). Uporaba poligrafa s pisno privolitvijo osumljenca je sicer dopustna v predkazenskem postopku (3. odstavek 54. člena ZPol), vendar pa dobljenih rezultatov ni mogoče uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku, saj niso pridobljeni v skladu z določbami ZKP.

Naziranje, da je s sklepanjem po podobnosti mogoče zaključiti, da v trenutku odločanja sodišča druge stopnje ni bilo več obtožbe upravičenega tožilca, ker je višji državni tožilec v svojem predlogu podprl pritožbo zagovornika in prav tako kot zagovornik predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe, ni pravilno. Pritožbeno sodišče je vezano na predlog višjega državnega tožilca le v primeru, ko le-ta izrecno umakne pritožbo, ki jo je zoper prvostopenjsko sodbo vložil okrožni državni tožilec, sicer pa predlog pritožbenega sodišča ne zavezuje.

Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka (člen 364/1-11 ZKP), ker je vročilo strankam neobrazloženo sodbo. Sodišče druge stopnje ni imelo nobene opore v določbi 4. odst. 370. člena ZKP, da je spis z dopisom vrnilo sodniku prve stopnje, da izdela obrazložitev sodbe in jo ponovno vroči strankam, ampak bi moralo odločiti o pritožbi na enega od načinov po 381. členu ZKP.