iuris
§ zakonZakon o kazenskem postopku · ZKP · velja od 1. 1. 1995

33.a člen ZKP

Sodna praksa: 8 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 2. 2026Vse odločbe ↓
  • VSRS Sklep I Kr 92897/2023Vrhovno sodišče RS · 2026

    Iz konkretnega predloga za prenos stvarne pristojnosti ne izhaja, da bi predlagatelj zatrjeval razloge, ki bi zahtevali prenos stvarne pristojnosti po 33.a členu ZKP, temveč po vsebini zatrjuje razloge, ki se nanašajo na prenos krajevne pristojnosti iz 34. člena ZKP. Vrhovno sodišče je namreč v podobnih primerih že odločilo, da je izločitev vseh sodnikov specializiranega oddelka takšna okoliščina, ki utemeljuje prenos krajevne pristojnosti po 34. členu ZKP in ne prenos stvarne pristojnosti po 33.a členu ZKP.

  • VSRS Sklep I Kr 27040/2016Vrhovno sodišče RS · 2024

    Pri odločanju o predlogu za prenos stvarne pristojnosti po 33.a členu ZKP je bilo potrebno upoštevati število kaznivih dejanj po obtožnici, skupni obseg opisov ter obseg opisa posameznega kaznivega dejanja. V predlogu ni bilo upoštevano, da se zadeva vodi zoper pet fizičnih oseb ter zoper dve pravni osebi, ki jim je očitano, veliko število kaznivih dejanj, pri čemer gre tudi za hujša kazniva dejanja zoper gospodarstvo (za kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po tretjem v zvezi s prvo točko prvega odstavka 226. člena KZ-1 ter za kaznivo dejanje davčne zatajitve po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 249. člena KZ-1 je zagrožena kazen od enega do osmih let). Upoštevano ni bilo niti, da je obtožencem očitano storilstvo, sostorilstvo ter napeljevanje in pomoč, hkrati pa je uveljavljana odgovornost dveh pravnih oseb. Glede na našteto, in ko v obtožnici očitana škoda nekajkrat presega znesek, določen kot velika premoženjska škoda po 3. točka devetega odstavka 99. člena KZ-1, gre za takšno zadevo, ki naj bo tudi v prihodnje obravnavana na specializiranem oddelku.

  • VSRS Sklep I Kr 15926/2022Vrhovno sodišče RS · 2022

    Obravnavana zadeva po svoji zapletenosti, zahtevnosti in pomenu bistveno ne odstopa od zadev, ki jih obravnavajo sodniki rednih kazensko-preiskovalnih oddelkov. Relevantna dejanska in pravna vprašanja ne kažejo na večjo zapletenost zadeve, saj gre za tri osumljence v povezanem in enostavnem dejanskem stanju. Poleg tega državna tožilka predlaga zaslišanje štirih prič. Tudi stopnja zahtevnosti zadeve ni takšna, da bi se morala obravnavati na specializiranem oddelku, ker zadeva nima kakšnih procesnih posebnosti.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 11. 2. 2026
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

8 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 2. 2026
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–8 od 8
  • VSRS Sklep I Kr 92897/2023
    Vrhovno sodišče RS · 25. 2. 2026

    Iz konkretnega predloga za prenos stvarne pristojnosti ne izhaja, da bi predlagatelj zatrjeval razloge, ki bi zahtevali prenos stvarne pristojnosti po 33.a členu ZKP, temveč po vsebini zatrjuje razloge, ki se nanašajo na prenos krajevne pristojnosti iz 34. člena ZKP. Vrhovno sodišče je namreč v podobnih primerih že odločilo, da je izločitev vseh sodnikov specializiranega oddelka takšna okoliščina, ki utemeljuje prenos krajevne pristojnosti po 34. členu ZKP in ne prenos stvarne pristojnosti po 33.a členu ZKP.

  • VSRS Sklep I Kr 27040/2016
    Vrhovno sodišče RS · 7. 2. 2024

    Pri odločanju o predlogu za prenos stvarne pristojnosti po 33.a členu ZKP je bilo potrebno upoštevati število kaznivih dejanj po obtožnici, skupni obseg opisov ter obseg opisa posameznega kaznivega dejanja. V predlogu ni bilo upoštevano, da se zadeva vodi zoper pet fizičnih oseb ter zoper dve pravni osebi, ki jim je očitano, veliko število kaznivih dejanj, pri čemer gre tudi za hujša kazniva dejanja zoper gospodarstvo (za kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po tretjem v zvezi s prvo točko prvega odstavka 226. člena KZ-1 ter za kaznivo dejanje davčne zatajitve po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 249. člena KZ-1 je zagrožena kazen od enega do osmih let). Upoštevano ni bilo niti, da je obtožencem očitano storilstvo, sostorilstvo ter napeljevanje in pomoč, hkrati pa je uveljavljana odgovornost dveh pravnih oseb. Glede na našteto, in ko v obtožnici očitana škoda nekajkrat presega znesek, določen kot velika premoženjska škoda po 3. točka devetega odstavka 99. člena KZ-1, gre za takšno zadevo, ki naj bo tudi v prihodnje obravnavana na specializiranem oddelku.

  • VSRS Sklep I Kr 15926/2022
    Vrhovno sodišče RS · 7. 4. 2022

    Obravnavana zadeva po svoji zapletenosti, zahtevnosti in pomenu bistveno ne odstopa od zadev, ki jih obravnavajo sodniki rednih kazensko-preiskovalnih oddelkov. Relevantna dejanska in pravna vprašanja ne kažejo na večjo zapletenost zadeve, saj gre za tri osumljence v povezanem in enostavnem dejanskem stanju. Poleg tega državna tožilka predlaga zaslišanje štirih prič. Tudi stopnja zahtevnosti zadeve ni takšna, da bi se morala obravnavati na specializiranem oddelku, ker zadeva nima kakšnih procesnih posebnosti.

  • VSRS Sklep I Kr 68865/2020
    Vrhovno sodišče RS · 23. 12. 2021

    Narava in obseg zadeve, v kateri je vložena neposredna obtožnica, ne narekujeta obravnave pred specializiranim oddelkom okrožnega sodišča, saj ne gre za zahteven ali posebej zapleten primer, ki bi odstopal od siceršnjih zadev, ki jih obravnavajo sodniki kazenskih oddelkov okrožnih sodišč.

  • VSRS Sklep I Kr 57287/2019
    Vrhovno sodišče RS · 26. 11. 2020

    Obremenjenost sodnikov z velikim številom zadev pa sama po sebi ni tehten razlog za prenos stvarne pristojnosti.

  • VSRS Sklep I Kr 3767/2019
    Vrhovno sodišče RS · 26. 11. 2020

    Velika obremenjenost sodnikov posameznega sodišča za prenos pristojnosti po 33.a členu Zakona o kazenskem postopku sama po sebi ne zadošča.

  • VSRS Sklep I Kr 59886/2020
    Vrhovno sodišče RS · 19. 11. 2020

    Vrhovno sodišče glede na vsebino obravnavane zadeve in predlagane dokaze ocenjuje, da stopnja zahtevnosti in sam pomen obravnavane zadeve nista takšna, da bi zahtevala obravnavo na specializiranem oddelku okrožnega sodišča. Vsebina obravnavanih očitkov osumljenim F. K., Z. B. in pravnima osebama B. d. o. o. in A. d. o. o. in izvedba predlaganih dokazov namreč od sodnikov, ki jim bo zadeva dodeljena v obravnavo, ne zahteva posebne strokovne usposobljenosti in izkušenosti, ki je sicer potrebna za reševanje najzahtevnejših kazenskih zadev, ki so dodeljena v obravnavo specializiranim kazenskim oddelkom določenih okrožnih sodišč. Vrhovno sodišče pri odločitvi, na katero stvarno pristojno sodišče naj se pristojnost prenese, upošteva okoliščine, ki so relevantne za določitev krajevne pristojnosti sodišča in tiste okoliščine, od katerih je odvisno, kje se bo postopek lažje izvedel.

  • VSRS Sklep I Kr 45306/2015
    Vrhovno sodišče RS · 16. 1. 2020

    Predlagateljica meni, da je glede na izpostavljeno okoliščino v predlogu, to je, da zaradi izločitve sodnikov v obravnavani zadevi na specializiranem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru ni več sodnikov, ki bi lahko to zadevo obravnavali, podan tehten razlog za prenos pristojnosti na podlagi zgoraj navedene določbe, zato predlaga prenos stvarne pristojnosti na okrožno sodišče. Vrhovno sodišče pritrjuje predlagateljici v tem, da je navedena okoliščina razlog za prenos pristojnosti v obravnavani zadevi, vendar gre za razlog, ki po vsebini pomeni pravni razlog iz 34. člena ZKP, to pa je razlog za prenos krajevne in ne stvarne pristojnosti.