138. člen ZKP
Če zakon ne določa drugače, obvesti sodišče o priporu ter o pravnomočni obsodilni sodbi na kazen zapora v treh dneh obdolženčevega delodajalca.
- VDSS Sodba Pdp 411/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2023
Odpovedni razlog ne nastane šele, ko delavec nastopi prestajanje kazni zapora, kot poizkuša to prikazati tožnik. Razlog za odpoved nastane s pravnomočnostjo sodbe v kazenskem postopku. V prid takšnemu zaključku govori tudi v sodni praksi zavzeto stališče, da na obstoj tega odpovednega razloga ne vpliva, če delavec, ki mu je bila iz tega razloga odpovedana pogodba o zaposlitvi, kasneje ne prestane kazni v trajanju najmanj šestih mesecev.
- VSRS Sodba VIII Ips 300/2017Vrhovno sodišče RS · 2017
Razlog iz pete alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je nastal s pravnomočnostjo sodbe v kazenskem postopku (tedaj je začel teči objektivni rok), delodajalec pa ga je ugotovil, ko je bil s to sodbo seznanjen (takrat je pričel teči subjektivni rok). V obravnavanem primeru to pomeni, da je rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi začel teči, ko je bila toženka s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani uradno seznanjena s pravnomočnostjo sodbe v kazenskem postopku. Subjektivni rok ni pričel teči kasneje, na dan zagovora, pa tudi prej ne. Toženka glede tega, da bo tožnica zaradi prestajanja kazni odsotna z dela več kot šest mesecev, na zagovoru ni izvedela nič novega, za pisno obdolžitev pa ne zadošča zgolj neuradna informacija, da je sodba v kazenskem postopku pravnomočna.
- VDSS sklep Pdp 826/2015Višje delovno in socialno sodišče · 2016
Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 5. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 v primeru kazni zapora ni vezan na pravnomočno sodbo, s katero je bil delavec spoznan za krivega in mu je izrečena kazen zapora, zaradi katere mora biti več kot šest mesecev odsoten z dela. Bistveno je, ali bo delavec zaradi prestajanja takšne kazni več kot šest mesecev odsoten in ne tudi, ali bo odsoten šele na podlagi pravnomočne sodbe. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, ker je bila tožena stranka seznanjena z dejstvom pravnomočnosti sodbe že 22. 5. 2013, materialnopravno zmoten. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi morajo biti poleg obstoja enega od razlogov za odpoved iz prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ugotovljene tudi okoliščine iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to so okoliščine in interesi obeh pogodbenih strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Glede na zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prepozno, se sodišče prve stopnje ni opredeljevalo do obstoja okoliščin, ki onem
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 2. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 411/2022Višje delovno in socialno sodišče · 21. 2. 2023
Odpovedni razlog ne nastane šele, ko delavec nastopi prestajanje kazni zapora, kot poizkuša to prikazati tožnik. Razlog za odpoved nastane s pravnomočnostjo sodbe v kazenskem postopku. V prid takšnemu zaključku govori tudi v sodni praksi zavzeto stališče, da na obstoj tega odpovednega razloga ne vpliva, če delavec, ki mu je bila iz tega razloga odpovedana pogodba o zaposlitvi, kasneje ne prestane kazni v trajanju najmanj šestih mesecev.
- VSRS Sodba VIII Ips 300/2017Vrhovno sodišče RS · 20. 7. 2017
Razlog iz pete alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je nastal s pravnomočnostjo sodbe v kazenskem postopku (tedaj je začel teči objektivni rok), delodajalec pa ga je ugotovil, ko je bil s to sodbo seznanjen (takrat je pričel teči subjektivni rok). V obravnavanem primeru to pomeni, da je rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi začel teči, ko je bila toženka s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani uradno seznanjena s pravnomočnostjo sodbe v kazenskem postopku. Subjektivni rok ni pričel teči kasneje, na dan zagovora, pa tudi prej ne. Toženka glede tega, da bo tožnica zaradi prestajanja kazni odsotna z dela več kot šest mesecev, na zagovoru ni izvedela nič novega, za pisno obdolžitev pa ne zadošča zgolj neuradna informacija, da je sodba v kazenskem postopku pravnomočna.
- VDSS sklep Pdp 826/2015Višje delovno in socialno sodišče · 5. 5. 2016
Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 5. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 v primeru kazni zapora ni vezan na pravnomočno sodbo, s katero je bil delavec spoznan za krivega in mu je izrečena kazen zapora, zaradi katere mora biti več kot šest mesecev odsoten z dela. Bistveno je, ali bo delavec zaradi prestajanja takšne kazni več kot šest mesecev odsoten in ne tudi, ali bo odsoten šele na podlagi pravnomočne sodbe. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, ker je bila tožena stranka seznanjena z dejstvom pravnomočnosti sodbe že 22. 5. 2013, materialnopravno zmoten. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi morajo biti poleg obstoja enega od razlogov za odpoved iz prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ugotovljene tudi okoliščine iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to so okoliščine in interesi obeh pogodbenih strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Glede na zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prepozno, se sodišče prve stopnje ni opredeljevalo do obstoja okoliščin, ki onem