338. člen ZKP

Določb 331. člena in 338. člena ZKP ni mogoče interpretirati tako, da zaslišanje omejenega kroga ranljivih oseb - mednje na podlagi petega odstavka 331. člena ZKP sodi tudi oškodovanka s posebnimi potrebami po zaščiti - pred preiskovalnim sodnikom po uveljavitvi novele ZKP-O ni več dovoljena. Sodišče ima v primeru, da v prvem koraku ugotovi, da so posredna vprašanja obrambe utemeljena in potrebna za razjasnitev dejanskega stanja, v drugem koraku na voljo dve možnosti; (i) posredno zaslišanje s pomočjo preiskovalnega sodnika na podlagi 338. člena ZKP in (ii) neposredno zaslišanje na glavni obravnavi. V kazenskih postopkih v zvezi s spolnimi kaznivimi dejanji, ki za žrtev praviloma predstavljajo posebej težko in neprijetno izkušnjo - toliko bolj v primerih, ki vključujejo mladoletnike - je tekom kazenskega postopka treba iskati ravnotežje med pravico obdolženca do poštenega sojenja na eni strani (6. člen EKČP) in pravico žrtev do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja na drugi (8. člen EKČP). V takšnih primerih se lahko poseže po določenih posebnih ukrepih za zaščito žrtve, v kolikor so ti še sprejemljivi z vidika pravice do poštenega postopka obdolženca. Obsoj

Tako se sodišče druge stopnje pridružuje oceni prvostopenjskega sodišča, da je 15. 5. 2020 med obdolžencem in oškodovanko res lahko prišlo do resnejšega prepira, vendar le en tak konkretiziran dogodek, ki bi lahko bil opredeljen zgolj kot prekršek ali kakšno drugo kaznivo dejanje, ne zadošča za zaključek, da bi bilo obdolžencu dokazano očitano kaznivo dejanje nasilja v družini.

Zakonodajalec je v petem in šestem odstavku 331. člena ZKP predvidel drugačen režim, ki velja za zaslišanje oseb, ki so mlajše od petnajst let in so bili oškodovanci kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65. člena ZKP. V skladu s petim odstavkom 331. člena ZKP je neposredno zaslišanje teh oseb na glavni obravnavi dopustno le izjemoma, sicer pa sodišče odloči, da se prebere zapisnik o prejšnjem zaslišanju teh oseb. Stranke lahko postavijo posredna vprašanja. Če senat spozna, da so vprašanja utemeljena in potrebna za razjasnitev dejanskega stanja, opravi zaslišanje (šesti odstavek 331. člena ZKP). Ponovno zaslišanje se lahko opravi tudi s pomočjo preiskovalnega sodnika (338. člen ZKP). Skladno z določbami ZKP in prakso ESČP se mladoletna oškodovanka, ki je žrtev spolnega nasilja, zaradi varstva njene integritete tekom kazenskega postopka zasliši le enkrat in njeno ponovno zaslišanje na glavni obravnavi, ki bi služilo zgolj preverjanju verodostojnosti njene izpovedbe, praviloma ni dopustno. Na dolžnost zagotoviti čim manjše število zaslišanja žrtev, ki se opravijo le, če so nujno potrebna za namen kazenske preiskave, ter na pomembnost zaščite žrtve pred ponovljeno viktimizacij

Zaslišanje oškodovanke pri preiskovalnem sodniku je predstavljalo izvedbo dokaza, ki je zaradi starosti oškodovanke specifična. Na glavni obravnavi neposredno zaslišanje oseb, mlajših od petnajst let, ki so bile žrtve kaznivih dejanj (iz tretjega odstavka 65. člena ZKP) ni dopustno zaslišati (peti odstavek 331. člena ZKP), temveč v teh primerih sodišče odloči, da se prebere zapisnik o prejšnjem zaslišanju teh oseb, stranke pa lahko postavijo tudi posredna vprašanja, če sodišče oceni, da so utemeljena in potrebna za razjasnitev dejanskega stanja, zaslišanje pa opravi posredno preiskovalni sodnik (šesti odstavek 331. člena v zvezi s 338. členom ZKP). Osebno integriteto mladoletnega oškodovanca, ki še ni star 15 let, varujejo že navedene zakonske določbe, ki določajo način njegovega zaslišanja v primeru, kadar je bil žrtev kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 65. člena ZKP. Oškodovanko, takrat še ne staro 15 let, je zaslišal preiskovalni sodnik (pod njegovim vodstvom pravosodna svétnica), zagovorniki so ji postavili številna posredna vprašanja, potek dogajanja 3. 10. 2018 pa je podrobno opisala, ko je bila prvič zaslišana, medtem ko je na zaslišanju 17. 4. 2019 povedala, da pri t

Na podlagi zgoraj ugotovljenih in navedenih okoliščin pritožbeno sodišče poudarja, da izvedenka tako v prvem mnenju, kot njegovi dopolnitvi več ne povzema vsebine uradnega zaznamka, ker je ta že bil izločen po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP, izločeni pa so bili tudi že deli izvedenskega mnenja v tej zvezi. Vendar pa je bila izvedenka z vsebino tega uradnega zaznamka ves čas seznanjena, zaradi česar je nanj svoje izvedensko mnenje tudi delno oprla. To pa posledično pomeni tudi potrebo po izločitvi tistega dela izvedenskega mnenja, ki zajema tak nedovoljeni dokaz, saj bi v nasprotnem primeru sodišče nedopustno zaobšlo določbo 83. člena ZKP. Sodišče prve stopnje bi zato moralo, ko je izvedenka v prvem izvedenskem mnenju zapisala, da oškodovanka E.M. ni sposobna razumeti vsebine pouka, ki ga mora biti deležna privilegirana priča, iz spisa izločiti tako uradni zaznamek z dne 26. 1. 2016 kot izvedensko mnenje in določiti novega izvedenca, ki bi odgovoril na nadaljnja vprašanja izvedencu po odredbi. Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da izvedensko mnenje izhaja vzročno - posledično iz izločenega, nedovoljenega uradnega zaznamka o izjavi privilegirane priče iz faze preiskav

Le če je dokazni predlog ustrezno konkretiziran in s tem sposoben obravnavanja, mora sodišče, če je dokaz podan v obdolženčevo korist, opraviti preizkus, ali je predlagani dokaz pravno relevanten in ali sploh obstaja, ali je obramba oboje izkazala z ustrezno stopnjo verjetnosti, ter ali bo dokaz v korist obdolženca oziroma zanj uspešen.

Posamezna procesna dejanja, ki jih je opravil tuj organ, so veljavna tudi v kazenskem postopku, ki teče pri nas po prevzemu pregona, čeprav niso bila opravljena na način, kot ga določa Zakon o kazenskem postopku. S poudarjanjem kontradiktornosti in ostalih prvin poštenega postopka se spreminja tradicionalno gledanje na to, kdaj začne teči kazenski postopek.

Če storilcu po subjektivni plati ni mogoče dokazati kaznivega dejanja po 2. odstavku 183. člena KZ, torej vedenja, da gre za otroka, je pravilna opredelitev, da gre za posilstvo po 180. členu KZ. Takšna, za obsojenca ugodnejša kvalifikacija kaznivega dejanja pa na procesni položaj mladoletne oškodovanke kot priče (5. odstavek 331. člena ZKP) nima nikakršnega vpliva.

Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba. V dvomu je vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno oziroma če ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom mogoče ugotoviti, ali izključiti obstoj dejstev, pomembnih za razsojo.

Ker zaslišanje mladoletne oškodovanke na glavni obravnavi ni dopustno, je mogoče njeno izpovedbo iz preiskave preveriti samo z dodatnim zaslišanjem, ki ga sme opraviti samo preiskovalni sodnik. Enako velja glede vprašanj, ki jih stranke na glavni obravnavi postavijo mladoletni oškodovanki. O predlogu za takšno postopanje odloča sodeči senat tako, kakor o dokaznem predlogu strank, saj na predlog ni vezan. Tako odloča tudi sodišče druge stopnje, če je predlog ponovljen v pritožbi.