165.a člen ZKP
(1)Pred vložitvijo zahteve za preiskavo ali obtožnice brez preiskave sme državni tožilec predlagati preiskovalnemu sodniku, da opravi eno ali več posameznih preiskovalnih dejanj, če je to potrebno za njegovo odločitev ali naj kazensko ovadbo zavrže ali začne kazenski pregon.
(2)Pri opravi preiskovalnega dejanja so lahko navzoči državni tožilec, oškodovanec, osumljenec in zagovornik, o čemer jih mora preiskovalni sodnik na primeren način obvestiti. Če se kot določeno preiskovalno dejanje predlaga zaslišanje osumljenca, se uporabljajo določbe tega zakona o vabljenju in zasliševanju obdolženca.
(3)Če se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom državnega tožilca za opravo preiskovalnega dejanja, obvesti o razlogih za svojo odločitev državnega tožilca, ki lahko predlaga opravo takšnega dejanja v zahtevi za preiskavo ali obtožnici.
(4)Če državni tožilec predlaga preiskovalno dejanje zaradi izvajanja pristojnosti na podlagi Uredbe 2017/1939/EU, to navede v predlogu skupaj s podatki iz tretjega odstavka a165.a člena tega zakona. Na zahtevo preiskovalnega sodnika predlogu priloži tudi kazensko ovadbo ali drugo zbrano gradivo. Če preiskovalni sodnik meni, da niso podani zakonski pogoji za opravo preiskovalnega dejanja, obvesti o razlogih za svojo odločitev državnega tožilca. Preiskovalni sodnik ne presoja smotrnosti oprave dejanj, ki jih predlaga državni tožilec.
(5)Osumljenec, zoper katerega teče postopek na podlagi Uredbe 2017/1939, sme predlagati preiskovalnemu sodniku izvedbo preiskovalnega dejanja. Predlog mora biti obrazložen in mora vsebovati podatek o obvestilu iz tretjega odstavka a165.a člena tega zakona. Preiskovalni sodnik pred odločitvijo pozove državnega tožilca, da se v določenem roku izjavi o predlogu. Če se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom osumljenca za opravo preiskovalnega dejanja, ga obvesti o razlogih za svojo odločitev.
- VSM Sklep V Kp 14746/2023Višje sodišče v Mariboru · 2024
Uredba 2017/1939/EU torej s svojim neposredno zavezujočim učinkom in hierarhično nadrejenostjo nacionalnemu pravu ne predvideva več faze sodne preiskave, temveč pristojnost za začetek in vodenje predkazenskega postopka dodeljuje EDT. Vendar zgolj zato ni mogoče pritrditi stališču pritožnika, da je prišlo zaradi takšne zasnove predkazenskega postopka do kršitve ustavnih pravic obdolženca, še zlasti, ker se je zaslišanje prič, glede katerih je zagovornik predlagal izločitev zapisnikov o zaslišanju, opravljalo pred preiskovalno sodnico vključno z vsemi zahtevanimi pravnimi pouki.
- VSL Sklep V Kp 63030/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Tako iz same odredbe kot listinske dokumentacije, na podlagi katere je bila izdana, izhaja, da je bil predmetni avto tajnemu delavcu policije zasežen skupaj z zapisnikom o tehničnem pregledu vozila z dne 26. 11. 2019, ki dokazuje, da je vozilo tehnično brezhibno, ter da je bil izredni tehnični pregled tega vozila, ob prisotnosti predstavnika Javne agencije RS za varnost prometa in inšpektorja Inšpektorata za infrastrukturo, ki sta zadolžena za nadzor nad tehničnimi pregledi, potreben zaradi zavarovanja dokazov. Pritožnik z navedbo, da je prejel v času pridržanja (od 27. 11. 2019 dalje; dejansko od 26. 11. 2019 od 14.25 dalje) le odredbo preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VIII Kpd z dne 22. 11. 2019, v ničemer ne obrazloži svoje izhodiščne trditve, da je zapisnik o izrednem tehničnem pregledu predmetnega osebnega vozila skupaj z vsemi podatki in dokazi, ki na njem temeljijo, treba iz spisa izločiti kot nedovoljen dokaz.
- VSK Sklep II Kp 18770/2017Višje sodišče v Kopru · 2020
Sodišče prve stopnje izhaja iz zmotne predpostavke, da v tej fazi kazenskega postopka (pri odločanju o zahtevi za preiskavo) ni zagotovljena (predvidena) kontradiktornost postopka. Zahteva po kontradiktornem sodnem postopku kot izrazu pravice do enakega varstva pravic (načela enakosti orožij) mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka. Preiskovalna sodnica je pravilno navedla, da če sodišče nima specifičnega znanja, na podlagi katerega bi lahko presodilo, ali je ali ni podan utemeljen sum (kar pomeni, da tega znanja nimata niti tožilstvo niti policija), o zahtevi za preiskavo ne more pravilno odločiti oz. preiskave ne sme uvesti, če zahteva za preiskavo ne temelji na ustreznih mnenjih strokovnjakov (izvedencev). Kazensko sodišče ni supervizor poslovnih odločitev v gospodarskih družbah, ampak ugotavlja, ali so poslovne odločitve prerasle v kriminalna dejanja. Tega ni mogoče ugotavljati na način, da se za nazaj odloča, kaj bi bilo v konkretnem primeru smotrna ali bolj smotrna odločitev oz. gospodarna ali bolj gospodarna odločitev. Prav tako ne, ali je gospodarstvenik ravnal skrbno, kajti skrbnost je predmet presoje disciplinskih organov in civilnega
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 3 · EU 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 8. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sklep V Kp 14746/2023Višje sodišče v Mariboru · 8. 8. 2024
Uredba 2017/1939/EU torej s svojim neposredno zavezujočim učinkom in hierarhično nadrejenostjo nacionalnemu pravu ne predvideva več faze sodne preiskave, temveč pristojnost za začetek in vodenje predkazenskega postopka dodeljuje EDT. Vendar zgolj zato ni mogoče pritrditi stališču pritožnika, da je prišlo zaradi takšne zasnove predkazenskega postopka do kršitve ustavnih pravic obdolženca, še zlasti, ker se je zaslišanje prič, glede katerih je zagovornik predlagal izločitev zapisnikov o zaslišanju, opravljalo pred preiskovalno sodnico vključno z vsemi zahtevanimi pravnimi pouki.
- VSL Sklep V Kp 63030/2019Višje sodišče v Ljubljani · 4. 3. 2021besedilo 2021–2024
Tako iz same odredbe kot listinske dokumentacije, na podlagi katere je bila izdana, izhaja, da je bil predmetni avto tajnemu delavcu policije zasežen skupaj z zapisnikom o tehničnem pregledu vozila z dne 26. 11. 2019, ki dokazuje, da je vozilo tehnično brezhibno, ter da je bil izredni tehnični pregled tega vozila, ob prisotnosti predstavnika Javne agencije RS za varnost prometa in inšpektorja Inšpektorata za infrastrukturo, ki sta zadolžena za nadzor nad tehničnimi pregledi, potreben zaradi zavarovanja dokazov. Pritožnik z navedbo, da je prejel v času pridržanja (od 27. 11. 2019 dalje; dejansko od 26. 11. 2019 od 14.25 dalje) le odredbo preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VIII Kpd z dne 22. 11. 2019, v ničemer ne obrazloži svoje izhodiščne trditve, da je zapisnik o izrednem tehničnem pregledu predmetnega osebnega vozila skupaj z vsemi podatki in dokazi, ki na njem temeljijo, treba iz spisa izločiti kot nedovoljen dokaz.
- VSK Sklep II Kp 18770/2017Višje sodišče v Kopru · 5. 3. 2020besedilo 2019–2021
Sodišče prve stopnje izhaja iz zmotne predpostavke, da v tej fazi kazenskega postopka (pri odločanju o zahtevi za preiskavo) ni zagotovljena (predvidena) kontradiktornost postopka. Zahteva po kontradiktornem sodnem postopku kot izrazu pravice do enakega varstva pravic (načela enakosti orožij) mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka. Preiskovalna sodnica je pravilno navedla, da če sodišče nima specifičnega znanja, na podlagi katerega bi lahko presodilo, ali je ali ni podan utemeljen sum (kar pomeni, da tega znanja nimata niti tožilstvo niti policija), o zahtevi za preiskavo ne more pravilno odločiti oz. preiskave ne sme uvesti, če zahteva za preiskavo ne temelji na ustreznih mnenjih strokovnjakov (izvedencev). Kazensko sodišče ni supervizor poslovnih odločitev v gospodarskih družbah, ampak ugotavlja, ali so poslovne odločitve prerasle v kriminalna dejanja. Tega ni mogoče ugotavljati na način, da se za nazaj odloča, kaj bi bilo v konkretnem primeru smotrna ali bolj smotrna odločitev oz. gospodarna ali bolj gospodarna odločitev. Prav tako ne, ali je gospodarstvenik ravnal skrbno, kajti skrbnost je predmet presoje disciplinskih organov in civilnega