VSK sklep Kp 548/93

Pritožbi obdolženčevega zagovornika se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahteva za preiskavo zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 245. člena KZJ, ki naj bi ga storil s tem, da je neupravičeno proizvajal substance, ki so razglašene za mamilo, tako da je v točno neugotovljenem času v letu 1992 približno 300 m severno od zadnjih hiš v kraju imenovanem ..., na koruznem polju last očeta v srednjih dveh vrstah posadil 28 rastlin indijske konoplje, ki je po Odločbi o seznamu mamil pod zap.št. 69 razglašena za mamilo, saj je bil količnik kanabinoidnih komponent odvzetega vzorca večji od 1, pri čemer je rastline od 13.10.1992 ves čas že obiral in liste sušil, zavrne in kazenski postopek zoper obdolženca ustavi.
Po 1. odstavku 99. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 95. člena ZKP, potrebni stroški obdolženca in potrebni stroški ter nagrada njegovega zagovornika sredstva sodišča prve stopnje.

Zunajobravnavni senat prvostopenjskega sodišča je na podlagi 157. in 159. člena ZKP, potem ko se preiskovalni sodnik ni strinjal z zahtevo za uvedbo preiskave in zahteval naj o tem odloči senat, zoper obdolženega uvedel preiskavo za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 245. člena KZJ.

Zoper sklep se pritožuje obdolženčev zagovornik. Izpostavlja, da utemeljen sum, da bi njegov varovanec storil očitano mu kaznivo dejanje ni podan. Prizivnemu sodišču predlaga, da pobijani sklep razveljavi in zahtevo javnega tožilca za uvedbo preiskave zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je treba obdolženčevemu zagovorniku, da v zbranih dokazih ni podlage za sklep, da je podan utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje. Zgolj dejstvo, da so organi odkrivanja v njivi obdolženčevega očeta našli 28 stebel indijske konoplje, ne da bi bila pri tem podana kakršnakoli okoliščina, ki bi kazala, da je bil ravno obdolženec tisti, ki jo je posadil, ne nudi zadostne opore sklepu, ki ga je sprejelo prvostopenjsko sodišče.

Izkazana bi morala biti še kaka druga okoliščina, ki bi utemeljevala sum, da je obdolženec storil to kaznivo dejanje. Seveda je napačno naziranje prvostopenjskega sodišča, ko pravi, da zbrani dokazi obdolženca kot storilca kaznivega dejanja ne izključujejo, saj se preiskava uvede zoper tistega, ki je utemeljeno sumljiv storitve kaznivega dejanja in ne zoper nekoga, ki ga kot morebitnega storilca ni moč izključiti. Tudi sklicevanje na to, da je obdolženec brez zaposlitve in da je občasno zahajal na njivo ne zadošča, saj sta enako počela tudi obdolženčev oče in brat. Kot je razvidno iz spisovnih podatkov so policisti, ki so očitno postavili zasedo in čakali kdo bo na njivo prišel, tam pričakali ravno slednjega. Na podlagi povedanega je ugotoviti, da ima obdolženčev zagovornik prav, ko poudarja, da doslej zbrani podatki za uvedbo preiskave ne zadoščajo in je zato sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter napadeni sklep spremenilo in zahtevo za preiskavo zoper obdolženca zavrnilo. Ker pa kazenski postopek začne teči že z izdajo sklepa o preiskavi, je bilo potrebno kazenski postopek zoper obdolženca tudi ustaviti, o stroških pa odločiti v skladu s 1. odstavkom 99. člena ZKP.