VSM Sklep IV Kp 52045/2020

Pritožbe priče L. Š. se zavrne kot neutemeljena.

1Okrajno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 4. 3. 2021 po tretjem odstavku 309. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP izreklo priči L. Š. denarno kazen v višini 300,00 EUR, ki jo je dolžna plačati po prejemu plačilnega naloga. Če denarne kazni ne bo mogoče prisilno izterjati, jo bo sodišče na podlagi 130. člena ZKP izvršilo tako, da bo za vsakih 42,00 EUR določilo en dan zapora. To je vsebina izreka, izdanega s sklepom II K 52045/2020.

2Zoper sklep se je priča pritožila brez navedbe izpodbojnega razloga in končnega predloga. Po pritožbeni obrazložitvi je razbrati, da nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju ter da si prizadeva za spremembo sklepa, po kateri bi lahko izrečeno denarno kazen plačala v obrokih.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je smiselno uveljavljani izpodbojni razlog prepoznalo v pritožničinem naštevanju okoliščin, zaradi katerih je z glavne obravnave izostala in okoliščin, ki jih vsaj otežujejo, če že ne preprečujejo, da bi denarno kazen plačala v enkratnem znesku.

5Da bi lahko sodišče izostanek katerega od procesnih udeležencev z glavne obravnave opravičilo, mora biti prehodno seznanjeno z okoliščinami, ki so izostalemu procesnemu udeležencu preprečevale prihod na sodišče. To se v obravnavanem primeru po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni zgodilo, po pritožbeni obrazložitvi pa je bil vzrok v okoliščini, da je pritožnica zaradi kombiniranega učinka nočne izmene ter dolžnega spremstva otrok v vrtec in šolo, zaspala. Gre torej za okoliščino na pritožničini strani, ki po oceni sodišča druge stopnje ni neizogibna. Še zlasti, ker je pritožnica vabilo za glavno obravnavo prejela vsaj teden dni prej in bi lahko navedene obveznosti uskladila z obveznostjo prihoda na sodišče ali sodišče predhodno obvestila, če pri tem ne bi bila uspešna.

6Glede na obrazloženo, in ker je obročno plačilo izrečene denarne kazni priči v kazenskem postopku stvar izvršbe po določbah Zakona o davčnem postopku, je sodišče druge stopnje o pritožbi priče L. Š. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).