68. člen KZ

V obravnavani zadevi je po presoji pritožbenega sodišča kot bistvene potrebno upoštevati objektivne okoliščine, da sta obdolženca iz zabojnika družbe H. d. o. o. odtujila kar 150 kosov rabljenih oblačil, med drugim več parov čevljev in dve torbici (skupno je bilo zaseženih šest velikih vreč in en kovček rabljenih stvari), kar je kljub majhni vrednosti velika količina odtujenih kosov. Odtujene stvari pa so bile raznovrstne in ni šlo zgolj za otroška oblačila, obdolženca pa sta z dejanjem prenehala šele, ko sta bila na kraju med izvrševanjem dejanja zalotena s strani policistov, kar je tudi edini razlog, da so bile odtujene stvari oškodovani družbi vrnjene in da nadaljnja škoda zaradi kaznivega dejanja ni nastala. Osebne, družinske in premoženjske razmere obdolžencev predstavljajo olajševalne okoliščine na strani obeh obdolžencev, vendar pa nesorazmernosti med majhnim pomenom dejanja in posledicami morebitne obsodbe ne utemeljujejo in storjenega kaznivega dejanja ne opravičujejo. Olajševalne okoliščine kažejo na nizko stopnjo družbene nevarnosti obravnavanega kaznivega dejanja, dejanja pa je prav iz tega razloga mogoče šteti za posebno lahko, zaradi česar je obdolžencema pri

Pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 325. členu KZ ni vzročne zveze brez protipredpisne vožnje in ni krivde brez vzročne zveze ter obratno, krivda predpostavlja obstoj vzročne zveze, ta pa protipredpisnost vožnje.

Sodišče prekorači pravico, ki jo ima po zakonu, če pri izreku kazenske sankcije upošteva okoliščino, ki jo zaradi domneve nedolžnosti ne bi smelo upoštevati. Kaznivo dejanje, storjeno zaradi vinjenosti ter podatki o storilčevih kršitvah cestnoprometnih predpisov zaradi vinjenosti so lahko ustrezna podlaga za ugotovitev njegove nesposobnosti za varno upravljanje vozil.

Storjeno kaznivo dejanje po 1. in 2. odstavku 325. člena KZ v vinjenem stanju ter storjeni prekrški zaradi vinjenosti obsojenca predstavljajo ustrezno podlago za ugotovitev njegove nesposobnosti za varno upravljanje motornih vozil in s tem za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja po 1. odstavku 68. člena KZ.

Dejstvo, da je obdolženi še po obravnavani prometni nezgodi ponovno vozil avtomobil vinjen in mu je bilo zato vozniško dovoljenje z odločbo sodnika za prekrške odvzeto, ob ostalih ugotovitvah tudi dokazuje, da je obdolženi nevaren voznik in utemeljuje izrek varnostnega ukrepa prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja.

Storilcu kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odst. 325. člena KZ, za katerega sodišče ugotovi, da vozniškega izpita za vozila B kategorije nima, stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila te kategorije po 39. členu KZ ni mogoče izreči, saj bi bila takšna stranska kazen neizvršljiva. Takšnemu storilcu pa lahko sodišče izreče varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja po 68. členu KZ, tako, da se mu dovoljenje za določen čas ne sme izdati, seveda če sodišče pred tem spozna, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili.

Obdolžencu je bil s sodbo sodišča prve stopnje po 68. členu KZ izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja kategorije B za dobo enega leta. Navedeni varnostni ukrep sodišče lahko izreče, če spozna, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili. Takšnih ugotovitev (nesposobnost obdolženca za varno upravljanje z motornimi vozili) pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Pravilno pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je obdolženec, ki je bil tudi pred to prometno nesrečo že obravnavan pred sodnikom za prekrške zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov, nevaren voznik, ki mu za določeno dobo ni mogoče dovoliti vožnje motornega vozila kategorije B, saj je prometno nesrečo povzročil z vožnjo v vinjenem stanju. Glede na navedeno, je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženčevega zagovornika v tem delu ugodilo in obdolžencu namesto varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja, izreklo stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila kategorije B za dobo šestih mesecev.

Podlaga za ugotavljanje nesposobnosti za varno upravljanje motornih vozil (drugi odstavek 68.člena KZ) so med drugim tudi okoliščine, v katerih je obtoženec storil predmetno kaznivo dejanje.

Po določilu 2.odst. 68.čl. KZ je potrebna za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja ugotovitev, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili. Za izrek stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila po 39.čl. KZ zadostuje ugotovitev, da udeležba storilca kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa glede na okoliščine, v katerih je povzročil prometno nezgodo, in glede na njegovo prejšnje obnašanje pri vožnji motornega vozila v javnem prometu, pomeni nevarnost za druge udeležence v javnem prometu.

V 5. poglavju KZ, ki ureja vrste varnostnih ukrepov in njihovo izrekanje, sicer ni naveden namen varnostnih ukrepov, vendar je očitno, da se tudi varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja po 68.čl. KZ lahko izreče zato, da se odstranijo okoliščine, ki bi lahko vplivale, da bi storilec ponavljal kazniva dejanja. Tak namen pa ima tudi določilo 1.odst. 137.čl. ZKP, kar torej pomeni, da je mogoče tak ukrep izreči tedaj, ko obstaja nevarnost, da bi storilec nadaljeval z ogrožanjem javnega prometa in ki se manifestira prav z izvršitvijo kaznivega dejanja.