67. člen KZ
Prepoved opravljanja poklica
(1)Sodišče sme storilcu kaznivega dejanja prepovedati opravljanje določenega poklica, določene samostojne dejavnosti ali kakšne dolžnosti, če je zlorabil svoj poklic, položaj, dejavnost ali dolžnost za kaznivo dejanje in če sodišče utemeljeno sklepa, da bi bilo zaradi tega nevarno, če bi še naprej opravljal tako dejavnost.
(2)Sodišče določi, koliko časa naj traja ukrep iz prejšnjega odstavka; ta ne sme trajati manj kot eno leto in ne dalj kot pet let, šteto od pravnomočnosti odločbe, pri čemer se čas, prestan v zaporu ali zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo, ne všteva v čas trajanja tega ukrepa.
(3)Kadar izreče pogojno obsodbo, sme sodišče določiti, da bo ta obsodba preklicana, če storilec prekrši prepoved opravljanja poklica.
(4)Sodišče sme odločiti, da ta varnostni ukrep preneha, če sta pretekli dve leti od začetka njegovega izvrševanja. O tem odloči sodišče na prošnjo obsojenca, če ugotovi, da so prenehali razlogi za izrek tega ukrepa.
- VSM sodba in sklep II Kp 202/2009Višje sodišče v Mariboru · 2009
Pri izvedenih pričah gre za dejanski položaj, ko osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o kaznivem dejanju in storilcu ter o drugih pomembnih okoliščinah, hkrati razpolagajo s strokovnimi znanji, ki jih sodišče sicer potrebuje za ugotovitev ali presojo kakšnega pomembnega dejstva in ko zato običajno odredi izvedenstvo. Razlika med (absolutnimi) bistvenimi kršitvami določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in (relativnimi) bistvenimi kršitvami tega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP je ta, da se v primeru prvih dejanska ali pravna nepravilnost sodbe domnevata, v primeru drugih pa ju je treba ugotavljati. Zadnje je brez vsebinske obrazložitve kršitve in njenega vpliva na pravilnost sodbe praktično nemogoče.
- VSRS Sodba I Ips 125/2003Vrhovno sodišče RS · 2003
Ker sme policija v skladu z določbama 1. in 2. odstavka 148. člena ZKP uporabiti metode kriminalistično-tehnične narave, s katerimi ne posega v ustavne pravice domnevnega storilca kaznivega dejanja in za katere v ostalih določbah ZKP in drugih predpisih (Zakon o policiji) niso predpisani posebni pogoji in načini njihove uporabe in izvajanja, je ukrep nastavitve pasti za domače tatove, z izvajanjem katerega ni bilo poseženo v obsojenčevo pravico do zasebnosti, dovoljen.
- VSRS Sodba Kp 7/2001Vrhovno sodišče RS · 2003
Res je, da prvostopenjsko sodišče pisnih izjav obdolženčevih pacientov, ki jih je predložil obdolženčev zagovornik na glavni obravnavi dne 15.12.1999, ni prebralo, pač pa je to storilo na seji drugostopenjsko sodišče, vendar le v zvezi z odločanjem o kazenskih sankcijah, ne pa v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja. Le zato ni bilo potrebno, kot meni obdolženčev zagovornik, opraviti glavne obravnave, saj za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ta okoliščina ni bila pomembna. Določili 5. odstavka 392. člena in 1. odstavka 394. člena ZKP zato nista bili prekršeni.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 4. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM sodba in sklep II Kp 202/2009Višje sodišče v Mariboru · 29. 4. 2009
Pri izvedenih pričah gre za dejanski položaj, ko osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o kaznivem dejanju in storilcu ter o drugih pomembnih okoliščinah, hkrati razpolagajo s strokovnimi znanji, ki jih sodišče sicer potrebuje za ugotovitev ali presojo kakšnega pomembnega dejstva in ko zato običajno odredi izvedenstvo. Razlika med (absolutnimi) bistvenimi kršitvami določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in (relativnimi) bistvenimi kršitvami tega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP je ta, da se v primeru prvih dejanska ali pravna nepravilnost sodbe domnevata, v primeru drugih pa ju je treba ugotavljati. Zadnje je brez vsebinske obrazložitve kršitve in njenega vpliva na pravilnost sodbe praktično nemogoče.
- VSRS Sodba I Ips 125/2003Vrhovno sodišče RS · 18. 9. 2003
Ker sme policija v skladu z določbama 1. in 2. odstavka 148. člena ZKP uporabiti metode kriminalistično-tehnične narave, s katerimi ne posega v ustavne pravice domnevnega storilca kaznivega dejanja in za katere v ostalih določbah ZKP in drugih predpisih (Zakon o policiji) niso predpisani posebni pogoji in načini njihove uporabe in izvajanja, je ukrep nastavitve pasti za domače tatove, z izvajanjem katerega ni bilo poseženo v obsojenčevo pravico do zasebnosti, dovoljen.
- VSRS Sodba Kp 7/2001Vrhovno sodišče RS · 5. 3. 2003
Res je, da prvostopenjsko sodišče pisnih izjav obdolženčevih pacientov, ki jih je predložil obdolženčev zagovornik na glavni obravnavi dne 15.12.1999, ni prebralo, pač pa je to storilo na seji drugostopenjsko sodišče, vendar le v zvezi z odločanjem o kazenskih sankcijah, ne pa v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja. Le zato ni bilo potrebno, kot meni obdolženčev zagovornik, opraviti glavne obravnave, saj za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ta okoliščina ni bila pomembna. Določili 5. odstavka 392. člena in 1. odstavka 394. člena ZKP zato nista bili prekršeni.