371. člen KZ
Novačenje za tujo vojsko
(1)Kdor novači državljane Republike Slovenije za službo v vojski ali v drugih oboroženih formacijah tuje države ali tuje sile, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)Kdor novači državljane Republike Slovenije za službo v sovražnikovi vojski ali v drugih sovražnikovih oboroženih formacijah ali za sodelovanje v vojni ali oboroženem spopadu proti Republiki Sloveniji ali njenim zaveznikom, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
- VSC sodba Kp 378/2003Višje sodišče v Celju · 2004
Čeprav je sodišče 1. stopnje v krivdoreku ugotovilo, da sta oškodovanca dobila v prometni nesreči hude telesne poškodbe, ki jih je obrazložilo samo v razlogih izpodbijane sodbe, ne gre za kršitev med izrekom in razlogi sodbe, saj za izrek zadostuje samo navedba o hudi telesni poškodbi. Zato kršitev 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP ni podana.
- VSC sklep Kp 121/2003Višje sodišče v Celju · 2003
Čeprav kazenska ovadba ne more biti izključna podlaga za utemeljen sum, so to lahko ostale priložene listine, iz katerih je mogoče sklepati, da je obtoženka storila očitano kaznivo dejanje.
- VSC sklep Kp 357/2000Višje sodišče v Celju · 2000
Če sodišče 2. stopnje pri odločanju o pritožbi ugotovi, da pravočasnost in dovoljenost začetka kazenskega pregona v postopku na 1. stopnji sploh nista raziskana in o tem ni nobenih razlogov v izpodbijani sodbi, se ta razveljavi po uradni dolžnosti, ker se ta kršitev ni uveljavila v pritožbi.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 1. 2004Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC sodba Kp 378/2003Višje sodišče v Celju · 20. 1. 2004
Čeprav je sodišče 1. stopnje v krivdoreku ugotovilo, da sta oškodovanca dobila v prometni nesreči hude telesne poškodbe, ki jih je obrazložilo samo v razlogih izpodbijane sodbe, ne gre za kršitev med izrekom in razlogi sodbe, saj za izrek zadostuje samo navedba o hudi telesni poškodbi. Zato kršitev 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP ni podana.
- VSC sklep Kp 121/2003Višje sodišče v Celju · 9. 5. 2003
Čeprav kazenska ovadba ne more biti izključna podlaga za utemeljen sum, so to lahko ostale priložene listine, iz katerih je mogoče sklepati, da je obtoženka storila očitano kaznivo dejanje.
- VSC sklep Kp 357/2000Višje sodišče v Celju · 14. 11. 2000
Če sodišče 2. stopnje pri odločanju o pritožbi ugotovi, da pravočasnost in dovoljenost začetka kazenskega pregona v postopku na 1. stopnji sploh nista raziskana in o tem ni nobenih razlogov v izpodbijani sodbi, se ta razveljavi po uradni dolžnosti, ker se ta kršitev ni uveljavila v pritožbi.
- VSC sodba Kp 375/2000Višje sodišče v Celju · 25. 10. 2000
Če v obtožnem predlogu ni navedena krivdna oblika za malomarnostni delikt in če niso navedeni konkretni očitki, kaj je obdolženec storil ali opustil, tak opis dejanskega stanja ne pomeni kaznivega dejanja. Zato je pravilna izdaja oprostilne sodbe po 1. tč. 358. čl. ZKP.
- VSC sodba Kp 213/2000Višje sodišče v Celju · 17. 10. 2000
Sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka, če je glede posameznih očitkov iz zasebne tožbe uporabilo različne oprostilne razloge (utemeljenost verjeti, nedokazanost, izjave pri opravljanju uradne dolžnosti brez namena zaničevanja).
- VSL sklep I Kp 1433/99Višje sodišče v Ljubljani · 19. 5. 1999
Iz opisa obtoženki očitanega nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije v izreku sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi obtoženka dejanji opisani pod točkama 25. in 27. storila na škodo svojim dveh tet, torej oškodovank, ki sta obtoženkini bližnji sorodnici. Po določbi 230. člena KZ pa se pregon za kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ, ki je storjeno proti krvnemu sorodniku v ravni vrsti ter v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena (teta) začne na zasebno tožbo. V navedenih primerih, ko so oškodovanci bližnji sorodniki obtoženke, je sodišče prve stopnje prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju ali je podana obtožba upravičenega tožilca (bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP), saj so tudi dejanja storjena na škodo teh oškodovancev zajeta v opisu nadaljevanega kaznivega dejanja po obtožnici državnega tožilca (ki pa glede teh dejanj ni upravičen tožilec) in katere opis je sodišče prve stopnje v celoti prevzelo v opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe.