372. člen KZ
Pomoč sovražniku
(1)Državljan Republike Slovenije, ki med vojno pomaga sovražniku pri rekviziciji, jemanju živeža ali drugih dobrin ali pri kakšnih drugih ukrepih proti prebivalstvu, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2)Enako se kaznuje državljan Republike Slovenije, ki med vojno politično ali gospodarsko sodeluje s sovražnikom.
- VSM Sodba II Kp 25499/2010Višje sodišče v Mariboru · 2020
244. člen KZ, zakonski znak po drugem odstavku, opis kaznivega dejanja. Zagovornik ima prav, da opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v obtožbi in izreku izpodbijane sodbe ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ, saj ni navedeno, da je obdolžencu šlo za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist ali drugemu povzroči tako premoženjsko škodo. Gre torej za specifičen in jasno določen zakonski znak, ki poleg samostojnega znaka velike premoženjske koristi ali velike premoženjske škode, pomeni kvalifikatorno obliko kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ. Opredeljuje namreč subjektivni znak obdolženčeve volje oziroma posebnega namena (motiviranega naklepa), da drugemu pridobi veliko premoženjsko korist ali povzroči veliko premoženjsko škodo. Ugotavljanje tega namena je predmet dokazne presoje sodišča, ugotovitve in zaključki v zvezi s tem pa obligatorni oziroma nujni sestavni del obrazložitve sodbe. Zato je ta zakonski znak nujni sestavni del opisa kaznivega dejanja v kvalificirani obliki po drugem odstavku 244. člena KZ, saj sicer opis ne zajema vseh zakonskih znakov tega kaznivega dejanja.
- VSRS Sodba I Ips 233/2008Vrhovno sodišče RS · 2008
V koliziji dveh pravno zavarovanih interesov oziroma dobrin je mogoče presojati izključitev protipravnosti izvršenega dejanja z vidika pogojev, predpisanih za skrajno silo (12. člen KZ).
- VSM sodba Kp 329/2005Višje sodišče v Mariboru · 2006
Sodišča so v presoji, katere dokaze bodo izvedla in kako jih bodo ocenila, prosta (prvi odstavek 18. člena ZKP). Presoja ustreznosti in sprejemljivosti dveh različnih izvedenskih mnenj ni nobena izjema. To pomeni, da lahko sodišče posamezno izvedensko mnenje deloma ali v celoti sprejme ali pa ga zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti ali dvomov, ki jih z novim zaslišanjem ni mogoče odpraviti, delno ali v celoti zavrne. Presojo, ki mora temeljiti na pravilih logičnega mišljenja in povprečni življenjski izkušnji, je sodišče, enako kot pri zavrnitvi dokaznega predloga dolžno ustrezno obrazložiti in to je na načelni ravni praktično vse, kar mora v tej zvezi storiti. Po uveljavitvi Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 63/94) je kaznivo dejanje nasilništva v njegovi temeljni obliki, v primerjavi z nekdanjim kaznivim dejanjem nasilniškega obnašanja iz prvega odstavka 222. člena Kazenskega zakona (Ur.l. SRS, št. 12/77 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami) storjeno z izvršitvenim ravnanjem, ki že samo po sebi pomeni kaznivo dejanje (razen seveda delanja nasilja), vendar je bilo izvršeno
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 9. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba II Kp 25499/2010Višje sodišče v Mariboru · 23. 9. 2020
244. člen KZ, zakonski znak po drugem odstavku, opis kaznivega dejanja. Zagovornik ima prav, da opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v obtožbi in izreku izpodbijane sodbe ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ, saj ni navedeno, da je obdolžencu šlo za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist ali drugemu povzroči tako premoženjsko škodo. Gre torej za specifičen in jasno določen zakonski znak, ki poleg samostojnega znaka velike premoženjske koristi ali velike premoženjske škode, pomeni kvalifikatorno obliko kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ. Opredeljuje namreč subjektivni znak obdolženčeve volje oziroma posebnega namena (motiviranega naklepa), da drugemu pridobi veliko premoženjsko korist ali povzroči veliko premoženjsko škodo. Ugotavljanje tega namena je predmet dokazne presoje sodišča, ugotovitve in zaključki v zvezi s tem pa obligatorni oziroma nujni sestavni del obrazložitve sodbe. Zato je ta zakonski znak nujni sestavni del opisa kaznivega dejanja v kvalificirani obliki po drugem odstavku 244. člena KZ, saj sicer opis ne zajema vseh zakonskih znakov tega kaznivega dejanja.
- VSRS Sodba I Ips 233/2008Vrhovno sodišče RS · 4. 9. 2008
V koliziji dveh pravno zavarovanih interesov oziroma dobrin je mogoče presojati izključitev protipravnosti izvršenega dejanja z vidika pogojev, predpisanih za skrajno silo (12. člen KZ).
- VSM sodba Kp 329/2005Višje sodišče v Mariboru · 12. 6. 2006
Sodišča so v presoji, katere dokaze bodo izvedla in kako jih bodo ocenila, prosta (prvi odstavek 18. člena ZKP). Presoja ustreznosti in sprejemljivosti dveh različnih izvedenskih mnenj ni nobena izjema. To pomeni, da lahko sodišče posamezno izvedensko mnenje deloma ali v celoti sprejme ali pa ga zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti ali dvomov, ki jih z novim zaslišanjem ni mogoče odpraviti, delno ali v celoti zavrne. Presojo, ki mora temeljiti na pravilih logičnega mišljenja in povprečni življenjski izkušnji, je sodišče, enako kot pri zavrnitvi dokaznega predloga dolžno ustrezno obrazložiti in to je na načelni ravni praktično vse, kar mora v tej zvezi storiti. Po uveljavitvi Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 63/94) je kaznivo dejanje nasilništva v njegovi temeljni obliki, v primerjavi z nekdanjim kaznivim dejanjem nasilniškega obnašanja iz prvega odstavka 222. člena Kazenskega zakona (Ur.l. SRS, št. 12/77 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami) storjeno z izvršitvenim ravnanjem, ki že samo po sebi pomeni kaznivo dejanje (razen seveda delanja nasilja), vendar je bilo izvršeno
- VSK sodba Kp 86/2005Višje sodišče v Kopru · 1. 2. 2006
Dne 5.5.2004 je stopila v veljavo sprememba Kazenskega zakonika (Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika), ki je drugače opredelila kaznivost tega kaznivega dejanja. Novo spremenjeno kaznivo dejanje je za storilca milejše od tistega, ki je veljalo v času storitve kaznivega dejanja in je glede na določbo 2. odst. 3. čl. KZ, zato potrebno uporabiti sedaj veljavni zakon in tudi oceniti, ali so v ravnanju obtožencev izpolnjeni vsi zakonski znaki sedaj veljavnega zakona.