iuris
§ zakonZakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij · ZUODNO · velja od 4. 10. 1994

2. člen ZUODNO

Sodna praksa: 16 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 4. 2025Vse odločbe ↓
  • VSL Sodba I Cp 548/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2025

    Tožnica je izkazala, da je bila na dan 25. 7. 1997 imetnica pravice uporabe na spornih prostorih. To posledično pomeni, da je lastninsko pravico na njih pridobila ex lege na podlagi določb ZLNDL. Za prenos pravice uporabe je zadoščala pisna pogodba in izročitev v posest, vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven.

  • VSRS Sklep I R 175/2021Vrhovno sodišče RS · 2021

    Skladno z 78. členom ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahajajo nepremičnine, pri katerih je pogrešana vpisana kot lastnica, prav tako pa ima na tem območju predlagatelj sedež.

  • VSRS Sklep I R 47/2020Vrhovno sodišče RS · 2020

    Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Ajdovščini. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri katerih je pogrešani vpisan kot solastnik, poleg tega pa je iz Dobravelj, ki spadajo v območje Okrajnega sodišča v Ajdovščini, tudi predlagateljica.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 19. 11. 2021
Različice besedila: 15Pokaži ▾

Sodna praksa

16 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 4. 2025
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–16 od 16
  • VSL Sodba I Cp 548/2024
    Višje sodišče v Ljubljani · 23. 4. 2025

    Tožnica je izkazala, da je bila na dan 25. 7. 1997 imetnica pravice uporabe na spornih prostorih. To posledično pomeni, da je lastninsko pravico na njih pridobila ex lege na podlagi določb ZLNDL. Za prenos pravice uporabe je zadoščala pisna pogodba in izročitev v posest, vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven.

  • VSRS Sklep I R 175/2021
    Vrhovno sodišče RS · 15. 12. 2021

    Skladno z 78. členom ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahajajo nepremičnine, pri katerih je pogrešana vpisana kot lastnica, prav tako pa ima na tem območju predlagatelj sedež.

  • VSRS Sklep I R 47/2020
    Vrhovno sodišče RS · 22. 5. 2020besedilo 2018–2021

    Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Ajdovščini. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri katerih je pogrešani vpisan kot solastnik, poleg tega pa je iz Dobravelj, ki spadajo v območje Okrajnega sodišča v Ajdovščini, tudi predlagateljica.

  • VSL Sklep R 183/2018
    Višje sodišče v Ljubljani · 4. 7. 2018besedilo 2018–2021

    Na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZS je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker vlada na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 114. člena ZS ni sprejela uredbe, ki bi določila, katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona (prvi odstavek 24. člena ZS-H).

  • VSRS Sklep I Upr 4/2015
    Vrhovno sodišče RS · 17. 3. 2015besedilo 2011–2018

    Zidani Most spada v območje krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju.

  • VSRS Sklep I R 151/2010
    Vrhovno sodišče RS · 28. 10. 2010besedilo 2006–2011

    Za odločitev o krajevno pristojnem sodišču za izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet je odločilna navedba o dolžnikovem prebivališču v predlogu za izvršbo.

  • VSRS Sklep III R 80/2009
    Vrhovno sodišče RS · 19. 1. 2010besedilo 2006–2011

    Zidani most spada v območje krajevne pristojnosti Okrajnega sodišča v Celju.

  • VSL sklep II Cp 2827/2009
    Višje sodišče v Ljubljani · 21. 10. 2009besedilo 2006–2011

    Območja sodnih okrožij so določena s 115. čl. ZS. Iz 24. čl. ZS-H je razvidno, da se do uveljavitve uredbe vlade, ki bo določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do uveljavitve te spremembe ZS. Do te spremembe je bilo z ZS kot območje sodnega okrožja Krško določeno območje občin Krško, Brežice in Sevnica. Katera naselja obsegajo te občine določa ZUODNO.

  • VSRS Sklep III R 46/2009
    Vrhovno sodišče RS · 22. 9. 2009besedilo 2006–2011

    Krajevna pristojnost se glede na predlagano sredstvo izvršbe ravna po dolžnikovem sedežu.

  • VSRS Sklep I R 100/2008
    Vrhovno sodišče RS · 27. 8. 2008besedilo 2006–2011

    Ker je v izvršilnem predlogu kot dolžnikovo stalno prebivališče naveden naslov M. 14/a, K. v., je v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v B..

  • VSRS Sklep I R 17/2008
    Vrhovno sodišče RS · 28. 2. 2008besedilo 2006–2011

    Ker je Središče ob Dravi, preden je postalo samostojna občina, spadalo v občino Ormož, je bilo v sodnem okraju Ormož, za območje katerega je po 26. točki prvega odstavka 114. člena ZS pristojno Okrajno sodišče v Ormožu. Povedano omogoča sklep, da je za sodni okraj Središče ob Dravi, pristojno Okrajno sodišče v Ormožu.

  • VSRS Sklep I R 107/2006
    Vrhovno sodišče RS · 26. 10. 2006besedilo 2006–2011

    Glede na predlagana sredstva izvršbe in prebivališče dolžnika je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

  • VSL sodba II Cp 3348/2005
    Višje sodišče v Ljubljani · 26. 10. 2005besedilo 2002–2006

    Tožeča stranka je glede na določbe ZOUDNO pravna naslednica prejšnje občine, ki je sporno stanovanje kupila na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki zemljiškoknjižno ni bila realizirana. Čeprav je torej v zemljiški knjigi lastninska pravica še vedno vpisana na prvotnega lastnika, je tožeča stranka kot najemodajalec legitimirana za vložitev tožbe na odpoved najemne pogodbe, izpraznitev in izročitev stanovanja in plačilo najemnine zoper najemnika stanovanja.

  • VSC sklep R 4/2005
    Višje sodišče v Celju · 12. 1. 2005besedilo 2002–2006

    Določba čl. 78 ZIZ določa krajevno pristojnost sodišča glede na izvršilno sredstvo in je izključna. Po določbi 3. točke II. odstavka 99. čl. Zakona o sodiščih (ZS, Ur.l. RS št. 19/94, zadnja spr. in dopolnitev Ur.l. RS št. 73/2004) so v izvršilnih zadevah stvarno pristojna okrajna sodišča. Z določbo I. odst. 114. čl. ZS so določena okrajna sodišča in določeno njihovo območje z določitvijo sodnega okraja. Z določbo II. odst. 114. čl. ZS pa je določeno, da se za območje sodnega okraja šteje območje občine, določeno z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO, Ur.l. RS št. 60/94 in zadnja sprememba in dopolnitev Ur.l. RS št. 52/2002).

  • VSRS Sklep I R 52/2003
    Vrhovno sodišče RS · 4. 9. 2003besedilo 2002–2006

    Za ugotovitev krajevne pristojnosti sodišča v izvršilnem postopku po stalnem prebivališču dolžnika je treba ugotoviti, v katero občino spada ta kraj (naselje). Območje občine se šteje za sodni okraj. Zakon o sodiščih pa določa okrajna sodišča, ki so pristojna za enega ali več sodnih okrajev.

  • VSRS Sklep I R 36/2003
    Vrhovno sodišče RS · 5. 6. 2003besedilo 2002–2006

    Za odločitev o predlogu za izvršbo na dolžnikovo denarno terjatev je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.