Zakon o skupnosti študentov (ZSkuS)

Ta zakon ureja položaj, delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Študentska organizacija Slovenije).

V Študentsko organizacijo Slovenije se združujejo študentje zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena in uresničevanja skupnih interesov, solidarnega zadovoljevanja skupnih potreb ter opravljanja zadev iz državne pristojnosti, ki so dane Študentski organizaciji Slovenije z javnim pooblastilom.

V Študentski organizaciji Slovenije se pravice pridobijo ali prenehajo s pridobitvijo ali izgubo statusa študenta na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom. Pravice v Študentski organizaciji Slovenije pridobijo tudi državljani Republike Slovenije, ki imajo status študenta na tujih visokošolskih zavodih. Študentska organizacija Slovenije je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata ta zakon in njen temeljni akt. Študentska organizacija Slovenije je avtonomna pri izvajanju pooblastil in dejavnosti v skladu z določbami tega zakona. Organizacijske oblike povezovanja v Študentski organizaciji Slovenije so študentske organizacije visokošolskih zavodov, študentske organizacije višjih strokovnih šol, študentske organizacije lokalnih skupnosti in interesne oblike povezovanja študentov, ki za pridobitev statusa organizacijske oblike Študentske organizacije Slovenije izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu in aktih Študentske organizacije Slovenije. Študentsko organizacijo visokošolskega zavoda sestavljajo vsi študentje posameznega visokošolskega zavoda. Študentsko organizacijo višje strokovne šole sestavljajo vsi študentje posamezne višje strokovne šole. Določbe zakonov, ki se uporabljajo za študentsko organizacijo visokošolskega zavoda, se uporabljajo tudi za študentske organizacije višjih strokovnih šol. V študentsko organizacijo lokalne skupnosti se združujejo študentje s stalnim bivališčem v lokalni skupnosti, ki izkažejo interes, v skladu s temeljnim aktom Študentske organizacije Slovenije. Študentska organizacija univerze, samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zakon in temeljni akt Študentske organizacije Slovenije. Študentske organizacije drugih visokošolskih zavodov so pravne osebe javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zakon in temeljni akt Študentske organizacije Slovenije. Izraz pravna oseba javnega prava iz tega člena se nanaša izključno na poslovanje in nadzor nad delovanjem študentskih organizacij, kot jih določa ta zakon. Člani organov vodenja in nadzora Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik ter pravnih oseb, v katerih imajo Študentska organizacija Slovenije ali njene organizacijske oblike prevladujoč vpliv, ne smejo biti osebe, ki so bile pravnomočno obsojene na zaporno kazen v trajanju več kot šest mesecev. Za Študentsko organizacijo Slovenije in njene organizacijske oblike ter pravne osebe, v katerih imajo Študentska organizacija Slovenije ali njene organizacijske oblike prevladujoč vpliv, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, kot velja za druge osebe javnega prava. Za člane organov vodenja in nadzora Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik ter pravnih oseb, v katerih imajo Študentska organizacija Slovenije ali njene organizacijske oblike prevladujoč vpliv, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, glede omejitve poslovanja, začasne prepovedi poslovanja po prenehanju funkcije, nasprotja interesov, daril, lobiranja in nadzora nad premoženjskim stanjem ter protikorupcijske klavzule. V temeljnem aktu Študentske organizacije Slovenije se za namene izvajanja določb prejšnjega odstavka določi funkcije in zaposlitve v organizaciji, ki štejejo za člane organov vodenja in nadzora.

Študentska organizacija Slovenije ima temeljni akt, s katerim uredi:

-        ime in sedež Študentske organizacije Slovenije,

-        cilje in načela, po katerih Študentska organizacija Slovenije deluje,

-        študentsko predstavniško telo, njegovo sestavo, način volitev in razrešitve njegovih članov ter mandatno dobo,

-        predstavniška telesa, ki jih oblikujejo študentske organizacije lokalnih skupnosti in interesne oblike povezovanja študentov,

-        organe, njihovo sestavo, način volitev oziroma imenovanja in razrešitve članov organov ter mandatno dobo,

-        pravice, dolžnosti in odgovornosti organov in članov organov Študentske organizacije Slovenije,

-        način zagotavljanja javnosti dela Študentske organizacije Slovenije in njenih organov,

-        način ustanovitve in delovanja organizacije študentov na visokošolskih zavodih ter v lokalnih skupnostih,

-        položaj organizacijskih oblik v Študentski organizaciji Slovenije in način njihovega soodločanja pri sprejemanju odločitev študentskega predstavniškega telesa,

-        naloge in dejavnosti, kijih Študentska organizacija Slovenije opravlja in zastopanje v pravnem prometu,

-        vire materialnih sredstev in način nadzora nad razpolaganjem s sredstvi,

-        druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik v skladu z zakonom ter njenimi cilji in načeli.

Študentska organizacija Slovenije, študentska organizacija visokošolskega zavoda, študentska organizacija lokalne skupnosti ter interesne oblike povezovanja študentov v skladu s temeljnim aktom:

1.sprejema, organizira in izvaja programe interesnih dejavnosti študentov na področju kulture, izobraževanja, športa, tehnične kulture in drugih področij interesnega delovanja študentov, določenih z nacionalnim programom visokega šolstva in drugimi nacionalnimi programi, ki se financirajo s sredstvi iz državnega proračuna ter drugih virov, razen, če ni z zakonom določeno drugače;

2.sprejema, organizira in izvaja programe, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj študentov;

3.zagotavlja pogoje za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja študentov;

4.zagotavlja sodelovanje študentov pri upravljanju lokalnih zadev, ki jih občina, mestna občina ali širša samoupravna lokalna skupnost ureja samostojno na področjih, ki vplivajo na življenje in delo študentov;

5.zagotavlja vpliv študentov pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki urejajo delo in življenje študentov;

6.zagotavlja vpliv študentov pri upravljanju javnih zadev in pri delu državnih organov;

7.imenuje predstavnike študentov v organe in delovna telesa mednarodnih organizacij in skupnosti, katerih članica je Republika Slovenija, v katerih sodelujejo predstavniki študentov;

8.opravlja druge z zakonom ali temeljnim aktom določene naloge in dejavnosti. Študentska organizacija visokošolskega zavoda v skladu z zakonom in statutom izvoli predstavnike študentov, ki sodelujejo pri delu in upravljanju visokošolskega zavoda.

Občine in druge samoupravne lokalne skupnosti s svojimi akti zagotovijo sodelovanje predstavnikov Študentske organizacije Slovenije, študentske organizacije visokošolskega zavoda oziroma študentske organizacije lokalne skupnosti pri obravnavi vseh zadev, ki se nanašajo na interese študentov v lokalni skupnosti v skladu z zakonom.

Državni organi zagotavljajo sodelovanje predstavnikov Študentske organizacije Slovenije pri obravnavi vseh zadev, ki urejajo vprašanja ekonomske in socialne varnosti študentov ter drugih področij, ki vplivajo na njihovo delo in življenje. Način sodelovanja študentov iz prejšnjega odstavka uredijo državni organi v svojih aktih. Pred določanjem predlogov zakonov in drugih odločitev s področij iz prvega odstavka tega člena, ki jih sprejemajo pristojni državni organi in organi z javnimi pooblastili, morajo o njih obvestiti Študentsko organizacijo Slovenije in obravnavati ter sprejeti stališča do prejetih mnenj in pobud. O sprejetih stališčih so dolžni obvestiti Študentsko organizacijo Slovenije.

Študentska organizacija Slovenije, študentske organizacije univerz, študentske organizacije samostojnih visokošolskih zavodov in študentske organizacije lokalne skupnosti lahko za dosego svojih v temeljnem aktu določenih ciljev organizirajo gospodarske ali druge dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje teh dejavnosti. Študentska organizacija Slovenije, študentske organizacije univerz, študentske organizacije samostojnih visokošolskih zavodov in študentske organizacije lokalne skupnosti lahko v okviru notranjih organizacijskih enot opravljajo dejavnosti, določene s temeljnim aktom, če se opravljajo za potrebe študentov in katerih cilj opravljanja ni pridobivanje dobička.

Sredstva za delovanje Študentska organizacija Slovenije pridobiva iz:

-        republiškega proračuna in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti,

-        proračunov organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije,

-        prispevkov študentov;

-        prihodkov od dejavnosti, ki jih opravlja za uresničevanje nalog in ciljev,

-        prihodkov od lastnega premoženja,

-        dotacij, daril ter drugih virov. Študentska organizacija univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda oziroma lokalne skupnosti pridobiva sredstva za delovanje iz virov iz prejšnjega odstavka in iz koncesijskih dajatev v višini 10% od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov, ki jo zaračunavajo organizacije za posredovanja začasnih in občasnih del študentov v skladu s predpisi na področju zaposlovanja. Način obračunavanja koncesijske dajatve se določi s pogodbo o koncesiji. Organizacije, ki opravljajo dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del za študente, sklenejo s Študentsko organizacijo Slovenije pogodbo, s katero se določi način obračunavanja prejemkov iz prejšnjega odstavka. Študentske organizacije, ki pridobivajo sredstva iz prvega in drugega odstavka tega člena, zagotovijo sredstva za delovanje študentske organizacije drugih visokošolskih zavodov, interesnih oblik povezovanja študentov in študentske organizacije lokalnih skupnosti, ki ne pridobivajo sredstev iz drugega odstavka tega člena, v skladu s temeljnim aktom. S premoženjem Študentska organizacija Slovenije ter njene organizacijske oblike razpolagajo v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno.

Finančno in materialno poslovanje ter razpolaganje s pridobljenimi sredstvi Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik poteka pod pogoji in na način, določen z zakonom in akti Študentske organizacije Slovenije. Za vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil pravnih oseb javnega prava po tem zakonu se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja računovodstvo, v delu, ki ureja javne zavode. Študentska organizacija Slovenije in njene organizacijske oblike ter pravne osebe, v katerih imajo Študentska organizacija Slovenije ali njene organizacijske oblike prevladujoč vpliv, uporabljajo določbe zakona, ki ureja javno naročanje. Računsko sodišče Republike Slovenije revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik ter pravnih oseb, v katerih imajo Študentska organizacija Slovenije ali njene organizacijske oblike prevladujoč vpliv. Zaposlenim, poslovodnim osebam ter članom organov vodenja in nadzora Študentske organizacije Slovenije, njenih organizacijskih oblik ter pravnih oseb, v katerih imajo Študentska organizacija Slovenije ali njene organizacijske oblike prevladujoč vpliv, se plača določi tako, da najvišja bruto plača brez dodatka na delovno dobo ne presega dvakratnika povprečne bruto plače, izplačane v Republiki Sloveniji v predpreteklem mesecu.

Visokošolski zavodi zagotovijo prostorske in druge pogoje za uresničevanje nalog in dejavnosti študentske organizacije na visokošolskem zavodu. Zakon o skupnosti študentov – ZSkuS (Uradni list RS, št. 38/94) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Študentska organizacija Slovenije iz prvega odstavka 3. člena tega zakona je ustanovljena, ko predstavniki študentov, izvoljeni na neposrednih in tajnih volitvah, v skladu z akti študentskih organizacij, ki pred uveljavitvijo tega zakona delujeta na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru in sta kot druge družbene organizacije vpisane v enotni register organizacij in skupnosti, ki ga vodi Zavod Republike Slovenije za statistiko, z dvotretjinsko večino sprejmejo temeljni akt. Temeljni akt se sprejema po postopku in načinu, ki ga predhodno določijo z aktom predstavniki študentov iz prejšnjega odstavka in s katerim se uredi način sodelovanja študentov, organiziranih v občinah, na visokošolskih zavodih in interesnih oblikah združevanja pri sestavljanju predloga temeljnega akta.

Študentska organizacija Slovenije kot pravna naslednica Zveze skupnosti študentov Slovenije prevzame vse njene pravice in obveznosti, ki jih je imela pred združitvijo v Zvezo socialistične mladine Slovenije oziroma jih je pridobila v obdobju, ko je delovala v okviru Zveze socialistične mladine Slovenije in njenih organizacijskih oblik. Premoženje subjektov iz prvega odstavka tega člena ugotovi komisija, v katero imenujeta enako število članov Vlada Republike Slovenije in Študentska organizacija Slovenije in soglasno imenujeta predsednika komisije. Predsednik komisije je lahko tudi tretja oseba. Komisija se ustanovi v roku enega meseca po pričetku veljavnosti temeljnega akta. Na podlagi ugotovljenega premoženja sprejme komisija delitveno bilanco v roku šestih mesecev po pričetku veljavnosti temeljnega akta. Za sprejem delitvene bilance je potrebno soglasje dveh tretjin članov komisije. Druge fizične in pravne osebe, ki imajo v lasti, razpolagajo ali upravljajo s premoženjem subjektov iz prvega odstavka tega člena, morajo v skladu z delitveno bilanco izročiti v last premoženje upravičencem iz tega člena v roku enega meseca po sprejetju delitvene bilance. V primeru kršitve ali neizvedbe določb drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena vse spore rešuje redno sodišče.

Ta zakon prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah Zakona o skupnosti študentov – ZSkuS-A (Uradni list RS, št. 59/19) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 3. člen Študentska organizacija Slovenije in njene organizacijske oblike svoje temeljne akte in druge interne akte uskladijo s tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. 4. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.