4. člen ZSkuS

Vprašanje dopustnosti pritožbe zaradi molka organa je zato povezano z vprašanjem, ali materialni predpis določa pravico, obveznost ali pravno korist osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, o kateri mora organ odločiti, pa akta o tem ni izdal ali ga ni vročil stranki v predpisanem roku. AJPES vpise oziroma izbrise, ki nimajo konstitutivnega ampak deklaratorni značaj, opravlja izključno na predlog enote poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti.

Postopek ustanavljanja novih organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije ni mogoče opredeliti kot postopek oblastnega odločanja nosilca javnih pooblastil, saj se ne odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristi s področja zadev, ki so toženi stranki v 5. do 8. členu ZSkuS dane v izvrševanje javnih pooblastil. Zato odločanje o tem, ali je tožeča stranka organizacijska oblika Študentske organizacije Slovenije, ni upravna zadeva v smislu prvega odstavka 2. člena ZUP, saj ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Ker gre v obravnavani zadevi za statusni spor, za katerega je zagotovljeno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti, v obravnavanem primeru tudi odločanje po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 ne pride v poštev.

Odločanje o priznanju oziroma ugotovitvi statusa organizacijske oblike ŠOS ni upravna zadeva, saj pri tem ne gre za odločanje o pravici s področja upravnega prava in tudi ne za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP oziroma za javnopravni spor po tretjem odstavku 7. člena ZUS-1, zato pritožnica ne more uveljavljati molka organa in na tej podlagi zahtevati odločitve v sporu polne jurisdikcije in tudi ne izdaje akta.

Tožena stranka je nosilka javnega pooblastila, vendar predmetni spor ni s področja zadev, ki so ji dane v izvrševanje z javnim pooblastilom. Sporno zadevo ureja tožena stranka, v skladu z ZSkuS, sama v svojem temeljnem aktu.

Iz določb ZSkuS in ŠU-1 ne izhaja, da Nadzorstvena komisija v okviru delovanja Študentske organizacije Slovenije pri nadziranju organizacijskih oblik ŠOS sprejema sklepe po pravilih ZUP. V tem primeru pa tudi ne gre za oblastno odločanje nosilca javnih pooblastil, četudi gre za osebo javnega prava, zato izpodbijana odločba ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Tožeča stranka je nosilec javnega pooblastila, čim pa je nosilec javnega pooblastila, pa je po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ že samo zaradi tega zavezanec po ZDIJZ. Ne glede na to pa je tožeča stranka zavezanec po ZDIJZ tudi zaradi tega, ker je pravna oseba javnega prava.