26. člen ZSS

Po stališču Sodnega sveta je pogoj za hitrejše napredovanje v plačnih razredih po prvem napredovalnem obdobju po nastopu sodniške službe, da je sodnik v vsakem od treh let napredovalnega obdobja ocenjen z oceno, da izpolnjuje kriterije iz 28. člena ZSS na nadpovprečni ravni. Sodišče se ne strinja s stališčem Sodnega sveta, da se celotno napredovalno obdobje pri sodnikih začetnikih razdeli na tri posamezna leta in da je hitrejše napredovanje odvisno od doseganja pravnega standarda nadpovprečnega izpolnjevanja kriterijev iz 28. člena ZSS v vsakem posameznem letu; tako stališče lahko vodi do manj ugodne obravnave sodnikov začetnikov.

V obravnavani zadevi je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, saj je pri odločanju sodelovala oseba, ki je izpodbijani akt izdala v svojstvu predsednika DTS, četudi bi moral biti izločen iz odločanja v predmetni zadevi, ker je že predhodno med tekom ocenjevalnega obdobja v svojstvu bodisi izvedenca bodisi strokovne kvalificirane priče v smislu 1. točke 1. odstavka 35. člena ZUP izdal lastnoročno podpisani Zapisnik o strokovnem pregledu dela okrožne državne tožilke. Iz izreka izpodbijanega sklepa pod točko 2 izhaja, da se zavrne predlog za redno napredovanje tožnice v 51. plačni razred, medtem ko iz njene obrazložitve jasno izhaja, da je tožnica dejansko že napredovala v 51. plačni razred z dnem 1. 1. 2015 in je tudi pridobila pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom; to pa je v direktnem nasprotju z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa tožene stranke, ki sama tega protislovja ni ugotovila, izhajajoč iz svojega zmotnega stališča o absolutni vezanosti na predlagateljev predlog za napredovanje tožilca v plačnem razredu, ki nima opore v določilih ZUP.

Iz jezikovne razlage določbe 3. alineje petega odstavka 34. člena ZSS izhaja, da je napredovanje na položaj višjega sodnika svétnika časovno gledano vezano na napredovanje v višji plačni razred, saj višji sodnik napreduje na položaj sodnika svétnika pri drugem ali tretjem napredovanju v višji plačni razred po 26. členu ZSS, pri čemer je pri hitrejšem napredovanju na položaj svétnika treba izpolnjevati še dodatni pogoj - sodnik mora pridobiti oceno sodniške službe, iz katere izhaja, da so izpolnjeni pogoji za hitrejše napredovanje sodnika. Ker je napredovanje v višji plačni razred v letih 2013 in 2014 po specialni ureditvi ZUJF in ZIPRS1314 izključeno, tožnica v teh letih (kljub izpolnjevanju pogojev po ZSS) ne more drugič napredovati v višji plačni razred, posledično pa tudi ne more napredovati na položaj višje sodnice svétnice.

Iz besedila četrtega odstavka 27. člena ZSS izhaja, da sodnik položaj svetnika pridobi, ko bi sicer po dopolnjenem 45. letu starosti prvič napredoval, torej ko bi bili sicer izpolnjeni pogoji za redno napredovanje po določbi 26. člena ZSS. To pa je po preteku treh let od zadnjega napredovanja. Sodnik bi bil v nasprotnem primeru prikrajšan za napredovanje za obdobje od dneva po preteku treh let od zadnjega napredovanja pa do dneva odločitve sodnega sveta o hitrejšem napredovanju.

V obravnavanem primeru je sporno, s katerim dnem je tožnik, ki je okrajni sodnik, napredoval oziroma od kdaj mu pripada položaj svétnika in temu ustrezna uvrstitev v 51. plačni razred. Medtem ko je po stališču tožene stranke tožnik napredoval na položaj svétnika z dnem odločitve Sodnega sveta, se glede na določbe ZSS sodišče pridružuje stališču tožnika, da je relevanten dan, ko je za napredovanje izpolnil predpisane pogoje.

Hitrejše napredovanje po četrtem odstavku 27. člena ZSS je časovno gledano vezano na siceršnje redno napredovanje, saj okrajni oziroma okrožni sodnik napreduje na položaj svetnika takrat, ko bi sicer redno napredoval, ob dodatnih pogojih, da je pred tem že dopolnil starost petinštiridesetih let in da je z oceno sodniške službe za zadnje 3-letno obdobje ugotovljeno izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje.

Po presoji sodišča ni mogoče sprejeti stališča tožnice, da se pridobi položaj svétnika okrajnega ali okrožnega sodišča po t.i. hitrejšem napredovanju upoštevaje čas glede na datum izvolitve, kar bi bilo v njenem primeru 19. 10. 2002. T.i. hitrejše napredovanje po 4. odstavku 27. člena ZSS, upoštevaje gramatikalno razlago, pomeni napredovanje na položaj svétnika okrajnega ali okrožnega sodišča in je vezano na starost sodnika in na »pozitivno« oceno sodniške službe, to napredovanje pa je možno pri prvem napredovanju po izpolnitvi teh pogojev. Hitrejše napredovanje je tako mogoče, ko sodnik prvič napreduje po dopolnjenem 45 letu starosti in ob »pozitivni« oceni sodniške službe. Sodišče sprejema stališče tožene stranke, da takšno napredovanje nastopi z dnevom seje tožene stranke. Takšno stališče je tudi razumljivo, ker morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, ko prvič napreduje sodnik okrajnega ali okrožnega sodišča potem, ko so ti pogoji izpolnjeni. Napredovanje v višji plačilni razred je redno napredovanje po 26. členu ZSS, hitrejše napredovanje na položaj svétnika okrajnega ali okrožnega sodišča pa obravnava 4. odstavek 27. člena ZSS.

Tožena stranka (Sodni svet RS) mora pri imenovanju na položaj svetnika okrožnega državnega tožilstva po 3. odst. 27. čl. ZSS v vsakem primeru ugotavljati tri zakonske pogoje, to je: prvo napredovanje po treh letih; o dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti; ocena sodniške-tožilske službe, z ugotovitvijo, da kandidat izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.

Sodnik lahko napreduje v plačilnem razredu (26. in 2. odstavek 50. člena ZSS) po treh letih od zadnjega napredovanja. Tožena stranka (Sodni svet RS) novoizvoljene sodnike po zaprisegi uvrsti v plačilni razred, upoštevaje tudi določbi 1. odstavka 105. člena in 3. odstavka 107. člena ZSS ter stališča, ki jih je tožena stranka sprejela v zvezi z razlago tega člena.

Pri uvrstitvi v plačilni razred sodnika, ki nadaljuje funkcijo po prehodnih določbah 1., 2. in 3. odstavka 107. člena ZSS na okrajnem sodišču, je treba uporabiti način, ki izhaja iz teh določb (torej 1., 2. in 3. odstavek 44. člena, 1. odstavek 47. člena in 2. odstavek 49. člena ob smiselni uporabi 26. člena tega zakona). To pomeni, da so bila štiri leta sodniške službe s tem porabljena za izhodiščni plačilni razred in pravilno odšteta.

Sodišče je odpravilo odločbo tožene stranke (Sodnega sveta RS), ki je zavrnila oceno sodniške službe personalnega sveta okrožnega sodišča zato, ker ni ugotavljala, ali je pri tožniku podan pogoj prvega napredovanja po dopolnjenem 45. letu starosti, v zvezi s 26. členom in 1. odstavkom 106. člena ZSS.