25. člen ZSS

Tožnikova zahteva za izplačilo plače v skladu z višjim plačnim razredom že od dneva, ko je napredoval, ne šele od 1. decembra, se nanaša na pravico do plače (nastanek pravice do izplačila višje plače), torej na pravico iz delovnega (oziroma v tem primeru službenega) razmerja. Po b. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Med te spore, upoštevaje sistematiko Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), je šteti tudi spore v zvezi izvrševanjem pravice do plače. Za odločanje o sporih, ki se nanašajo na zahtevke delavcev ali sodnikov iz naslova izplačila plač, je pristojno delovno sodišče. Z izpodbijano odločbo Sodnega sveta torej ni bilo odločeno o upravni zadevi oziroma o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (2. člen ZUP) temveč gre za zadevo, ki spada v pristojnost delovnega sodišča. Po 1. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju

V primeru rednega napredovanja je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo predsednika sodišča o uvrstitvi v plačni razred ali o napredovanju v položaj svetnika. Napredovanji, o katerih odloča predsednik sodišča, sta praviloma "avtomatični." Podlaga za odločitev je ocena sodniške službe. Predsednik sodišča je nanjo vezan. Iz nobenega predpisa ne izhaja, da bi smel preverjati njeno procesno in vsebinsko pravilnost. To pa ne velja za Sodni svet ob odločanju o pritožbi zoper predsednikovo odločitev. Stališče Sodnega sveta o vezanosti na oceno sodniške službe bi pomenilo, da je sodno varstvo zoper izpodbijano odločbo, v kateri zaradi tega stališča grajane ocene ni preizkusil, pretirano omejeno. Preizkus bi bil zreduciran le na vprašanje, ali je pravilna odločitev o tožnikovem nenapredovanju glede na oceno sodniške službe, ki bi jo moral Sodni svet sprejeti kot pravilno, čeprav je srž spora ravno v njeni zatrjevani nepravilnosti in čeprav je samostojno ni mogoče izpodbijati kljub temu, da poleg ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, ocena o neizpolnjevanju kriterijev za napredovanje najbolj poseže v sodnikov položaj in če je vsebinsko napačna, lahko tudi

Tožnica je zoper sporno odločitev predsednika sodišča vložila pritožbo pri Sodnem svetu, slednji pa je o njeni pritožbi odločal na 42. seji dne 26. 5. 2011. Predmetna tožba je bil vložena februarja 2011, kar pomeni, da je tožnica tožbo vložila zoper akt, ki še ni postal dokončen, kar pomeni, da je bila v konkretnem primeru tožba na vložena prezgodaj, zaradi česar jo je moralo sodišče, ob upoštevanju podatka, da je tožnica sledila določbi 25. člena ZSS in 5. alinei prvega odstavka 28. člena ZS, zavreči.

O uvrstitvi v plačni razred sodnika je potrebno odločiti z odločbo. Tudi za zadeve sodne uprave velja, da če se odloči o pravici, obveznosti, ali pravni koristi „osebe“, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku. Sodnik ni javni uslužbenec. Zaradi posebnega položaja sodstva in zlasti posebne vloge Sodnega sveta kot ustavne institucije sui generis, ZSS v 25. členu kot specialni predpis določa, da se sodnik zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred lahko pritoži in o pritožbi odloča Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Tudi ZS določa, da je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred. V konkretnem primeru je tožba na Upravno sodišče vložena prezgodaj, saj tožnik ni vložil pritožbe zoper izpodbijani akt, zaradi česar je sodišče v prvi točki izreka tožbo zavrglo. Glede na pravni pouk izpodbijanega sklepa je sodišče v drugi točki izreka odločilo, da ima tožnik v osmih dneh od prejema tega sklepa pravico vložiti pritožbo zoper izpodbijano odločbo na Sodni Svet, kot je to sicer določeno v 25. členu ZSS.

V pravno-formalnem smislu Sodni svet v postopkih v zvezi z disciplinskimi sankcijami zoper sodnika ni pristojen samo za izvršitev disciplinske sankcije, ampak mora o premestitvi sodnika izdati odločbo (25. člen ZSS). Zakonodajalec je tudi predvidel, da ima sodnik zoper odločbo o premestitvi pritožbo v roku 8 dni od prejema odločbe o premestitvi, o pritožbi pa odloča Sodni svet z dvotretjinsko večino (2. odstavek 25. člena ZSS). Ker je potrebno pravna sredstva, ki jih ima sodnik v zvezi z zatrjevanimi posegi v njegove zakonske pravice, razlagati tako, da je zagotovljeno učinkovito sodno varstvo pravic (23. člen Ustave), kar pa izključuje možnost nepotrebnega kopičenja pravnih sredstev, izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, ker tak akt še ne posega v zakonsko varovane pravne koristi oziroma pravico tožnice (v smislu 1. člena ZUS in 157. člen Ustave).