Zakon o sodiščih (ZS)

Sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. Določbe prvega dela tega zakona veljajo za vsa sodišča v Republiki Sloveniji, razen za ustavno sodišče.

Pravnomočno odločbo sodne oblasti mora spoštovati vsaka fizična in pravna oseba v Republiki Sloveniji. Odločbe sodne oblasti vežejo sodišča in vse druge državne organe Republike Slovenije. Imuniteto pred sodno oblastjo določajo ustava in pravila mednarodnega prava. Izvršitve odločbe sodišča ne more ovirati odločba drugega državnega organa.

Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. V skladu z ustavo je vezan tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva sodnik predpise, ki urejajo podobne primere. Če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri tem ravna v skladu s pravnim izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede. Sodnik ravna vselej tako, kot bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste. Sodniki morajo o pravicah in dolžnostih ter o obtožbah odločati brez nepotrebnega odlašanja, neodvisno in nepristransko.

Sredstva za delo sodišč se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Plače sodnikov določa zakon.

Sodišča poslujejo v slovenskem jeziku. Na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, sodišča poslujejo tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če stranka, ki živi na tem območju, uporablja italijanski oziroma madžarski jezik. Kadar sodišče višje stopnje odloča o pravnih sredstvih v zadevah, v katerih je sodišče nižje stopnje vodilo postopek tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, izda odločbo tudi v prevodu v italijanski oziroma madžarski jezik. Če sodišče višje stopnje pri odločanju po prejšnjem odstavku opravi obravnavo ali sejo senata, na kateri so navzoče stranke, uporablja določbe drugega odstavka tega člena. Stroške, povezane z uporabo jezika pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti pred sodišči, krije Republika Slovenija.

Poslovanje sodišč urejata zakon in sodni red.

Poslovanje sodišča vodi predsednik sodišča. Za predsednika sodišča je lahko imenovan samo sodnik.

Državljani, ki so udeleženi pri izvajanju sodne oblasti, so v okvirih, ki jih določa zakon, v svojih pravicah in dolžnostih izenačeni s sodniki. Udeležba pri izvajanju sodne oblasti je častna.

Pooblastila in dolžnosti sodnega osebja, ki sodeluje pri izvajanju sodne oblasti, določa zakon. Posebne dolžnosti ostalega sodnega osebja določa sodni red. Kolikor ni drugače določeno, se predpisi, ki urejajo položaj in pravice delavcev v državnih organih, smiselno uporabljajo tudi za sodno osebje.

Za zadeve pravosodne uprave je pristojno ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Sodišče višje stopnje lahko pri odločanju na podlagi vloženega pravnega sredstva usmerja pravno mnenje sodišča nižje stopnje v okvirih, ki jih določa procesni zakon. Sodnik je pri uporabi prava neodvisen tudi v razmerju do sodišča višje stopnje, ki je v konkretni zadevi že izrazilo svoje pravno mnenje.

Sodišče višje stopnje lahko zahteva od sodišča nižje stopnje na svojem območju podatke v zvezi z uporabo zakona, podatke o problemih, ki se pojavljajo pri sojenju, in druge podatke, potrebne za proučitev posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri njihovem delu. Sodišče višje stopnje sme zaradi izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka pregledati delo sodišča nižje stopnje na svojem območju. V okviru izvajanja nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena sme predsednik sodišča višje stopnje, v posebnih primerih pa tudi predsednik sodišča pred katerim se zadeva obravnava, zahtevati podatke v zvezi z uporabo zakona in pregledovati spise v zadevah, v katerih je že bilo pravnomočno odločeno, v drugih pa le izjemoma, če je to potrebno zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu.

V zadevah iz sodne pristojnosti si dajejo sodišča medsebojno pravno pomoč. Drugim državnim organom oziroma nosilcem javnih pooblastil dajejo sodišča pomoč z dajanjem podatkov, spisov in listin na vpogled, kadar zakon tako določa. Sodišče je po uradni dolžnosti dolžno pridobiti za sodni postopek potrebne sodbe sodišč in odločbe upravnih organov, katere navajajo oziroma katerih pridobitev predlagajo stranke sodnih postopkov in se nanašajo nanje oziroma na njihovo zadevo. Državni organi in nosilci javnih pooblastil so dolžni dajati sodiščem oziroma državnim organom, ki jih določi sodišče pri izvajanju njihovih funkcij zahtevano pomoč, ki je brezplačna, razen, če zakon določa drugače. Upravljavci uradnih evidenc, registrov in javnih knjig ter drugih varovanih podatkov, ki jih sodišče potrebuje za ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč, morajo sodiščem brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati zahtevane podatke. Če se ti podatki vodijo v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega elektronskega dostopa do teh podatkov, imajo sodišča pravico do neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa do njih, ki ga vključno z omogočanjem njihovega ustreznega prenosa podatkov zagotovi upravljavec evidenc, registrov ali javnih knjig. Sodnik, ali po pooblastilu sodnika ali predsednika sodišča drugo sodno osebje, v zahtevi za posredovanje podatkov ali ob neposrednem dostopu do podatkov iz prejšnjega odstavka navede, katere podatke zahteva, osebno ime in rojstni dan ali enotno matično številko (EMŠO) ali naslov prebivališča stranke ali drugih oseb, katerih podatke sodišče zahteva ter enoznačno številko zadeve sodišča, po potrebi pa tudi primeren rok, v katerem naj bi bili zahtevani podatki posredovani sodišču. Informacijski sistem sodišča se lahko za namene ugotovitve ali presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč, poveže z uradnimi evidencami in javnimi knjigami, ki so sodišču potrebna za ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč. Povezovanje se izvede z enotno matično številko (EMŠO) ali davčno številko stranke ali naslovom prebivališča stranke ali drugimi podatki, ki v povezavi z osebnim imenom stranke zagotavljajo enoznačno identifikacijo osebe, katere podatek se zahteva. Pri povezovanju se smiselno uporablja prejšnji odstavek.

Sodnik obravnava prednostne zadeve, ki so kot take določene z zakonom. Sodnik pri določitvi vrstnega reda obravnavanja drugih zadev lahko upošteva, poleg časa pripada zadeve na sodišče, tudi vrsto, naravo in pomen zadeve.

Sodnik izvaja sodno oblast na enem ali več pravnih področjih, na katero oziroma katera je pred začetkom koledarskega leta razporejen z letnim razporedom dela.

Na posameznem pravnem področju, na katero sta razporejena dva ali več sodnikov, se zadeve dodeljujejo posameznim sodnikom po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov. Če je na isti dan vloženih več začetnih procesnih aktov na istem pravnem področju ali pri vnaprej določenih vrstah zadev v okviru istega pravnega področja, se zadeve najprej razvrstijo po abecednem redu začetnic priimkov oziroma imen strank oziroma udeležencev, zoper katere je vložen procesni akt. Zadeve, v katerih višja sodišča in Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločajo o rednem ali izrednem pravnem sredstvu, se sodnikom dodeljujejo po dnevnem zaporedju prispelih spisov, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov. Zadeve se po pravilih iz prejšnjih odstavkov sodnikom dodeljujejo takoj po zaporedju vložitve začetnega procesnega akta oziroma prispelih spisov, lahko pa tudi kasneje, na način, vnaprej določen s sodnim redom.

Na način, določen v prejšnjem členu, se dodeljujejo tudi zadeve, v katerih je sodnik po prevzemu zadeve izločen ali katerih ne more pravočasno obravnavati zaradi daljše odsotnosti.

Sodni red določa podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev. S sodnim redom se podrobneje predpišejo zlasti pravila o dodeljevanju zadev v primerih, ko je več začetnih procesnih aktov vloženih zoper isto stranko, v primerih, ko je na isti dan ali v krajšem časovnem obdobju vloženih večje število začetnih procesnih aktov z bistveno enakim dejanskim in pravnim stanjem, v primerih, ko je zaradi obremenjenosti treba sodniku začasno ustaviti dodelitev novih zadev, in v drugih podobnih primerih ter pravila o načinu in vrstnem redu vabljenja sodnikov porotnikov zaradi udeležbe pri sojenju.

Na oglasni deski sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodna deska) se zaradi zagotavljanja javnosti sojenja, izpolnjevanja obveznosti iz drugih zakonov ter obveščanja javnosti in medijev objavi:

-       razporeditev sodnikov po določbi 14. člena tega zakona;

-       pravila dodeljevanja zadev po določbah tega poglavja in sodnega reda;

-       razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena;

-       druga sodna pisanja in razporedi narokov, za katere tako določa zakon;

-       druge podatke, za katere tako določa zakon ali sodni red. Razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena, obsega:

-       opravilno številko in vrsto zadeve;

-       datum in uro začetka obravnave ali seje, o katerih se obveščajo stranke;

-       podatek o kraju in prostoru, kjer se bo opravila obravnava ali seja, o kateri se obveščajo stranke;

-       osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki obravnava zadevo;

-       osebno ime stranke v postopku. Podrobnejša pravila za objavo podatkov na sodni deski se določijo v sodnem redu. Sodna deska je deska primerne velikosti, pritrjena na steno sodišča, ki je dostopna javnosti. Podatki na njej se lahko objavijo tudi v elektronski obliki na način, ki zagotavlja dostop javnosti. Če se podatki, objavljeni na sodni deski in v elektronski obliki razlikujejo, se šteje, da so pravilni podatki, objavljeni na sodni deski. Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraza »oglasna deska« oziroma »deska«, če se nanašata na sodno desko, pomenita sodno desko.

Sodišča zagotavljajo javnost obravnavanja sodnih zadev po določbah tega zakona in drugih predpisov, ki urejajo postopke pred sodišči.

Člani sodnega sveta se izvolijo za dobo šestih let in po poteku te dobe ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni. Vsaka tri leta se izvolijo dva ali trije člani sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor ter trije člani sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Članu sodnega sveta, ki postane član sodnega sveta zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, poteče mandat z iztekom dobe za katero je bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je mandat predčasno prenehal.

Predsednika sodnega sveta izvolijo člani z dvotretjinsko večino glasov s tajnim glasovanjem.

Volitve članov sodnega sveta razpiše predsednik državnega zbora najmanj tri mesece pred iztekom mandata članov sodnega sveta. Če je treba zaradi predčasnega prenehanja mandata (2. do 4. točka prvega odstavka 27. člena) razpisati nadomestne volitve, jih predsednik državnega zbora razpiše najkasneje v enem mesecu po prenehanju mandata člana sodnega sveta. Od razpisa volitev do dneva glasovanja mora poteči najmanj petdeset dni. Kandidatna lista za člane sodnega sveta, ki jih predlaga predsednik republike, mora biti državnemu zboru predložena najkasneje dvajset dni pred dnevom glasovanja.

Na kandidatni listi za izvolitev članov sodnega sveta, ki jih državni zbor voli na predlog predsednika republike, mora biti predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se jih voli, vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število članov, ki se jih voli. Volitve so tajne.

Volitve članov sodnega sveta iz vrst sodnikov so neposredne in tajne. Pravico voliti imajo vsi sodniki, ki na dan volitev opravljajo sodniško funkcijo in so vpisani v sodniški volilni imenik, ki vsebuje ime in priimek sodnika ter sodišče, na katerem dela. Po enega člana sodnega sveta volijo sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, na sodiščih položaja višjega sodišča, na sodiščih položaja okrožnega sodišča in na okrajnih sodiščih. Dva člana sodnega sveta volijo vsi sodniki iz prejšnjega odstavka. Za člana sodnega sveta je lahko izvoljen vsak sodnik. Pri kandidiranju članov sodnega sveta je treba upoštevati enakomerno zastopanost članov z območij vseh višjih sodišč v Republiki Sloveniji.

Sodniški volilni imenik (v nadaljnjem besedilu: imenik) iz drugega odstavka prejšnjega člena vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje. Podatki za imenik se povzamejo iz centralne kadrovske evidence oziroma iz aktov o imenovanju. Najpozneje deset dni po razpisu volitev ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošlje imenik sodiščem. Sodnik ima pravico vpogleda v imenik in pravico pisno zahtevati popravek, če sam ali kdo drug ni vpisan v imenik oziroma je vpisan kdo, ki po določbah tega zakona nima pravice voliti, ali če so napačno vpisani osebni podatki. Popravek lahko zahteva najmanj tri dni pred volitvami. Če je zahteva za popravo imenika utemeljena, ministrstvo imenik popravi, če meni da ni utemeljena, pa mora v dveh dneh od prejema zahteve za popravo imenika izdati zavrnilno odločbo. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljeno sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem v 24 urah po vročitvi odločbe. Sodišče mora odločiti v nadaljnjih oseminštiridesetih urah.

Na vsaki kandidatni listi za člana sodnega sveta iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona mora biti večje število kandidatov, kot je število članov, ki se jih voli, vendar največ štirikrat tolikšno, kot je število članov, ki se jih voli. Kandidate za člane sodnega sveta predlagajo sodniki pisno ali na sodniških zborih. Na kandidatno listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije sodniki. Če je število kandidatov večje, kot določa prejšnji odstavek, se uvrstijo na kandidatno listo tisti kandidati, ki jih je predlagalo največ sodnikov. Kandidatne liste potrdi in objavi volilna komisija najmanj petnajst dni pred dnevom glasovanja.

Volitve se opravijo na vseh sodiščih, katerih sodniki volijo člana sodnega sveta, na isti dan. Za glasovanje na voliščih se smiselno uporabljajo določbe IX. poglavja zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Glasuje se osebno z glasovnico, na kateri se obkroži ime sodnika, katerega se voli. Izvoljen je sodnik, ki je prejel največ glasov. Če sta dva kandidata ali več kandidatov prejela enako največje število glasov, se volitve glede njih ponovijo. Če članu sodnega sveta iz vrst sodnikov predčasno preneha mandat po 2. ali 3. točki prvega odstavka 27. člena tega zakona, postane član sodnega sveta iz vrst sodnikov za preostanek mandatne dobe tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat. Če kandidat v osmih dneh od poziva za sprejem mandata ne sporoči, da mandat sprejema, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata. Če na listi oziroma seznamu iz prejšnjega člena ni naslednjega kandidata, se opravijo nadomestne volitve. Nadomestne volitve se opravijo po določbah tega zakona, ki veljajo za splošne volitve, če ni v tem poglavju drugače določeno.

Volitve članov sodnega sveta iz vrst sodnikov vodi volilna komisija, ki jo imenuje sodni svet. Volilna komisija ima predsednika in štiri člane ter njihove namestnike. Za predsednika in namestnika predsednika volilne komisije se imenuje sodnik vrhovnega sodišča. Volitve se opravljajo na voliščih. Volišča so na sedežih okrožnih sodišč in na sedežu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Na sedežih okrožnih sodišč volijo vsi sodniki, razen sodnikov vrhovnega sodišča. Delo na voliščih opravljajo tričlanski volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. Predsednik volilnega odbora je sodnik višjega sodišča. Predsednik volilnega odbora pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije je sodnik tega sodišča. Volilna komisija določi obrazce za izvedbo volitev po določbah tega člena ter enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil.

Članu sodnega sveta preneha mandat:

1.     s potekom dobe, za katero je izvoljen;

2.     z odstopom;

3.     članu, ki je sodnik, s prenehanjem ali razrešitvijo sodniške funkcije;

4.     članu, ki ni sodnik, če postane trajno nesposoben za opravljanje svoje funkcije ali če izgubi status, v zvezi s katerim je bil izvoljen. Član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana sodnega sveta do izvolitve novega člana. Članu sodnega sveta preneha mandat po 2. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko sodni svet prejme njegovo pisno izjavo o odstopu, po 4. točki pa, ko ga državni zbor razreši. V primerih iz prejšnjega odstavka sodni svet nemudoma obvesti predsednika državnega zbora, če je odstopil oziroma je bil razrešen član sodnega sveta, ki ga voli državni zbor, pa tudi predsednika republike.

Sodni svet ima naslednje pristojnosti:

-       predlaga državnemu zboru kandidate za izvolitev v sodniško funkcijo;

-       predlaga državnemu zboru razrešitev sodnika;

-       imenuje in razrešuje predsednike sodišč, razen predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije;

-       odloča o napredovanju v višji sodniški naziv in o hitrejšem napredovanju v plačnih razredih, v položaj svetnika ali na višje sodniško mesto ter o izjemnem napredovanju v višji sodniški naziv;

-       odloča o pritožbi zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika in zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred;

-       odloča o nezdružljivosti sodniške funkcije;

-       daje mnenje k predlogu proračuna za sodišča in mnenje državnemu zboru o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov ter osebja sodišč;

-       sprejme merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe in merila za kakovost dela sodišč;

-       določa število sodniških mest na posameznem sodišču;

-       spremlja, ugotavlja in analizira učinkovitost in uspešnost dela sodišč, o čemer sprejme letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč;

-       obravnava in odloča o utemeljenosti pritožbe sodnika, ki meni, da je bila kršena njegova zakonska pravica, kršen njegov neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva;

-       opravlja druge zadeve, če zakon tako določa. Sodni svet odloča o predlogih za izvolitev sodnikov, o imenovanjih in napredovanjih sodnikov, o uvrstitvah v plačni razred, o pritožbah zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika, o pritožbah zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred, o predlogih za razrešitev sodnikov, o merilih za kakovost dela sodnikov in merilih za kakovost dela sodišč in sprejme letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč, z dvotretjinsko večino vseh članov. Podatki, ki se nanašajo na posameznika, se hranijo petnajst let po dnevu prenehanja funkcije.

Sodni svet odloča na sejah. Odločitve sodnega sveta o izvolitvi, imenovanju, napredovanju v plačnem razredu, v nazivu, na položaj ali na višje sodniško mesto, dodelitvi ali premestitvi sodnika, oziroma o imenovanju ali razrešitvi predsednika sodišča in o pritožbah sodnikov morajo biti obrazložene in po izkazani vročitvi objavljene na spletni strani sodnega sveta v anonimizirani obliki. Minister, pristojen za pravosodje, in predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se lahko na povabilo sodnega sveta udeležita seje sodnega sveta in imata pravico do razprave brez pravice do glasovanja, zlasti kadar sodni svet obravnava zadeve sodne ali pravosodne uprave, obravnava letno poročilo učinkovitosti in uspešnosti sodišč, sprejema mnenje k predlogom zakonov, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov, kadar sprejema načelna stališča o razmerah v sodstvu ali kadar obravnava predlog proračuna za sodstvo. S poslovnikom, ki ga sodni svet sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov, se uredi postopek poteka sej in način odločanja v zadevah, ki niso zajete v drugem odstavku 28. člena tega zakona, ter druga vprašanja v zvezi z delom sodnega sveta.

Letno poročilo sodnega sveta iz desete alinee prvega odstavka 28. člena tega zakona, v katerem sodni svet oceni izvajanje sodne oblasti, obsega:

1.     področje kadrovske opremljenosti sodišč:

-  število sodnikov in sodnega osebja, ki so reševali posamezno vrsto zadev (sodniki, strokovni sodelavci, drugo sodno osebje);

-  dejanska prisotnost in odsotnost sodnikov in sodnega osebja na delovnem mestu (v dneh);

2.     področje sodne statistike:

-  nove pomembnejše in druge zadeve (pripad) v določenem obdobju;

-  rešene pomembnejše in druge zadeve v določenem obdobju;

-  nerešene pomembnejše in druge zadeve v določenem obdobju;

-  prenosi pristojnosti za rešitev pomembnejših in drugih zadev (105.a člen tega zakona);

-  dodeljene zadeve specializiranemu oddelku sodnikov, ki sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj;

3.     področje sodnih zaostankov sodišč:

-  doseganje zastavljenih ciljev iz sprejetega poslovnega načrta sodišča;

-  reševanje zadev starejših od pet let;

-  reševanje zadev starejših od deset let;

4.     primerjalno oceno zbranih podatkov med sodišči iste stopnje in iste vrste na podlagi kriterijev iz drugega odstavka 71.b člena tega zakona, pri čemer se upoštevajo dejansko rešene pomembnejše in druge zadeve ter dejanski čas trajanja sodnih postopkov;

5.     oceno ustreznosti števila sodniških mest in mest sodnega osebja na posameznem sodišču;

6.     druge podatke, ki so potrebni za oceno učinkovitosti in uspešnosti dela sodišč. Letno poročilo sodnega sveta se izdela za vsako sodišče posebej, za vsa sodišča iste stopnje skupaj (okrajna, okrožna in višja sodišča), za specializirana sodišča (delovna in socialna sodišča, upravno sodišče) in za Vrhovno sodišče Republike Slovenije ter za vsa sodišča v državi skupaj. Sodni svet pošlje letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč Državnemu zboru Republike Slovenije, v vednost pa tudi Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, do 15. aprila v tekočem letu za preteklo leto in ga objavi na svojih spletnih straneh.

Pomembnejše zadeve iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena se določi s Sodnim redom.

Članom sodnega sveta pripada za udeležbo na sejah sodnega sveta sejnina. Strokovna in administrativna dela za sodni svet opravlja strokovna služba sodnega sveta. Zahtevnejša strokovna in administrativna dela za izvajanje pristojnosti sodnega sveta iz desete alinee prvega odstavka 28. člena tega zakona lahko na predlog sodnega sveta opravlja tudi ministrstvo, pristojno za pravosodje. Obseg finančnih sredstev za delo sodnega sveta in njegove strokovne službe se v okviru državnega proračuna Republike Slovenije zagotavlja pri neposrednem proračunskem uporabniku sodnem svetu.

Personalni sveti se oblikujejo pri okrožnih, višjih in vrhovnem sodišču. Personalni svet vrhovnega sodišča je pristojen za ocene sodniške službe za sodnike vrhovnega in višjih sodišč, za reševanje pritožb zoper ocene sodniške službe in za druga opravila, če tako določa zakon. Personalni svet višjega sodišča je pristojen za ocene sodniške službe za sodnike okrajnih in okrožnih sodišč in za druga opravila, ki se nanašajo na kadrovske in druge zadeve sodnikov višjega, okrožnega ali okrajnega sodišča, če tako določa zakon. Personalni svet okrožnega sodišča je pristojen za posamezna opravila, če tako določa zakon.

Personalni svet sestavljajo po položaju predsednik sodišča in določeno število članov, ki jih izvolijo sodniki izmed sebe. Predsednika sodišča v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik.

Predsednika personalnega sveta in njegovega namestnika izvolijo izmed sebe člani personalnega sveta z večino glasov s tajnim glasovanjem.. Personalni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.

V personalne svete okrožnih sodišč izvolijo sodniki okrajnih in okrožnih sodišč, ki imajo skupaj več kot petdeset sodnikov, izmed sebe šest sodnikov, od tega tri okrajne, ki jih kandidirajo in volijo sodniki na okrajnih sodiščih, in tri okrožne, ki jih kandidirajo in volijo sodniki na okrožnem sodišču. V personalne svete, okrožnih sodišč izvolijo sodniki okrajnih in okrožnih sodišč, ki imajo manj kot petdeset sodnikov, izmed sebe štiri sodnike, od tega dva okrajna in dva okrožna sodnika. Pri specializiranih sodiščih, ki imajo položaj okrožnih sodišč, so personalni sveti sestavljeni samo iz sodnikov specializiranega sodišča tega položaja in so sestavljeni iz predsednika sodišča in dveh članov, ki jih izvolijo sodniki izmed sebe. V personalne svete višjih in vrhovnega sodišča izvolijo sodniki teh sodišč izmed sebe štiri sodnike. Sodniki, ki so na delu na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, imajo pravico voliti člane personalnega sveta vrhovnega sodišča, ne morejo pa biti izvoljeni v personalni svet tega sodišča. Članom personalnih svetov višjih in vrhovnega sodišča za udeležbo na sejah personalnega sveta pripada sejnina v višini, ki jo določi sodni svet ob soglasju ministra, pristojnega za pravosodje.

Volitve članov personalnega sveta razpiše sodni svet najmanj tri mesece pred iztekom mandata članov personalnega sveta, ki so voljeni.

Člani personalnih svetov se volijo za dobo štirih let na način in po postopku, ki ga ta zakon določa za volitve članov sodnega sveta izmed sodnikov. Podrobnejša navodila o načinu volitev sprejme sodni svet. Članu personalnega sveta preneha mandat:

1.     s potekom dobe, za katero je izvoljen;

2.     z odstopom;

3.     s prenehanjem ali razrešitvijo sodniške funkcije;

4.     s prenehanjem opravljanja sodniške funkcije na sodišču, kjer jo je opravljal ob izvolitvi za člana personalnega sveta,

5.     z izvolitvijo za člana sodnega sveta,

6.     z dnem mirovanja sodniške funkcije po zakonu, ki ureja sodniško službo. Član personalnega sveta, ki mu je prenehal mandat po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana personalnega sveta do izvolitve novega člana. Članu personalnega sveta preneha mandat po 2. točki drugega odstavka tega člena z dnem, ko personalni svet prejme njegovo pisno izjavo o odstopu. O tem se nemudoma obvesti sodni svet. Če članu personalnega sveta preneha mandat po 2., 3., 4., 5. in 6. točki drugega odstavka tega člena, postane član za preostanek mandatne dobe tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član, ki mu je prenehal mandat. Če kandidat v roku 8 dni na poziv predsednika sodnega sveta ne sporoči, da sprejema mandat, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata. Če na listi ni naslednjega kandidata, se opravijo nadomestne volitve.

Sodno oblast izvaja sodnik v skladu z zakonsko določeno pristojnostjo sodišča. Sodnik opravlja sodniško funkcijo na sodišču, za katerega je kandidiral, in na sodniškem mestu, za katerega je bil izvoljen oziroma imenovan, če zakon ne določa drugače. Okrajni sodnik, ki opravlja sodniško funkcijo na okrajnem sodišču, ki je organizacijska enota posameznega okrožnega sodišča, opravlja sodniško funkcijo tudi na drugih okrajnih sodiščih, ki so organizacijske enote tega okrožnega sodišča, če je tako določeno z letnim razporedom dela po tem zakonu. Pri opravljanju sodniške funkcije v zbornem sojenju imajo vsi v takšnem sojenju udeleženi sodniki enake pravice in enake dolžnosti. Zakon določa pravice procesnega vodstva sodnika, ki predseduje zbornemu sodišču (predsednik senata). Pri opravljanju sodniške funkcije uporablja oseba ženskega spola naziv "sodnica", oseba moškega spola naziv "sodnik", skupaj s tem nazivom pa tudi ustrezen dodatek, ki kaže na njeno – njegovo sodniško mesto ali položaj.

Sodišče je državni organ, pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb. Sodišče izvršuje sodne odločbe neposredno v zadevah in v primerih, ki jih določa zakon. Sodišče izvršuje odločbe drugih državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, če zakon tako določa.

Sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika sodišča, določi število sodniških mest na posameznem sodišču. Za izračun potrebnega števila sodniških mest za posamezno sodišče se upošteva povprečni pretekli in pričakovani pripad zadev ter povprečni čas reševanja posameznih zadev. Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka predpiše s podzakonskim aktom minister, pristojen za pravosodje.

Pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo, pogoje za napredovanje sodnika, razloge prenehanja sodniške funkcije, razloge za razrešitev sodnika, pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz sodniške službe, ter postopke za njihovo uveljavljanje določa zakon.

Sodniki, ki so v skladu z zakonom dodeljeni na delo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti s poročanjem na sejah senatov vrhovnega sodišča ter z izdelavo sodnih odločb, pripravljajo na zahtevo predsednikov senatov vrhovnega sodišča zahtevnejša strokovna mnenja o posameznih pravnih vprašanjih, opravljajo po odredbi predsednika vrhovnega sodišča druga strokovno zahtevnejša dela, lahko pa tudi delo generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Sodniki iz prejšnjega odstavka ne morejo sodelovati pri odločanju o zadevah iz pristojnosti vrhovnega sodišča. Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za sodnike, dodeljene na delo na višje sodišče in za okrajne in okrožne sodnike iz petega odstavka 38. člena tega zakona. Okrožni sodniki iz petega odstavka 38. člena tega zakona lahko sodelujejo pri delu višjega sodišča tudi kot sodnik – član senata, kadar višje sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe okrajnih sodišč, če sta preostala člana senata višja sodnika.

Pri Okrožnem sodišču v Ljubljani deluje specializirani oddelek sodnikov, ki sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: specializirani oddelek). Sodniki specializiranega oddelka kot sodniki posamezniki ali predsedniki senatov, na krajevno pristojnih okrajnih in okrožnih sodiščih v Republiki Sloveniji opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah iz prejšnjega odstavka, pri katerih se za sojenje zahteva posebna usposobljenost in izkušenost. V specializirani oddelek se lahko dodeli okrožni, višji ali vrhovni sodnik, ki je usposobljen in izkušen za sojenje v zadevah iz prvega odstavka tega člena. Poziv k prijavam za dodelitev objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v 15 dneh od prejema predloga predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Poziv se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok za prijave ne sme biti krajši od 15 dni. O dodelitvi sodnika odloča sodni svet, ki pri tem upošteva:

1.     trajanje sodniške službe na kazenskem področju;

2.     pravnomočno oceno sodniške službe o izpolnjevanju pogojev za hitrejše ali izjemno napredovanje, ki za okrožne in višje sodnike ne sme biti starejša od šestih mesecev;

3.     dokazila o strokovnem usposabljanju na področju kazenskega prava;

4.     aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika. Dodelitev traja štiri leta in se lahko s soglasjem dodeljenega sodnika ponovi. Če se čas dodelitve izteče med sojenjem v sodniku dodeljeni zadevi, se dodelitev podaljša do izdaje odločbe sodišča. Na predlog dodeljenega sodnika ali vodje oddelka lahko dodelitev preneha pred iztekom časa iz prejšnjega odstavka. O prenehanju dodelitve odloči sodni svet.

Specializirani oddelek vodi vodja oddelka, ki ga izmed dodeljenih sodnikov z letnim razporedom dela sodnikov tega oddelka določi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Vodja specializiranega oddelka skrbi za nemoteno delo v skupini, za pravilnost dodeljevanja zadev in odloča o ustavitvi dodeljevanja zadev dodeljenih članom specializiranega oddelka v primeru, ko sodnik rešuje obsežnejše zadeve, ter izvaja druga pooblastila, ki jih ima predsednik sodišča po tem zakonu, zakonu, ki ureja kazenski postopek, zakonu, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, in po Sodnem redu, razen odločanja o zahtevi stranke za izločitev sodnika. Vodja specializiranega oddelka na zahtevo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije poroča o delu tega oddelka.

Dodelitev sodnika v specializirani oddelek ne posega v njegov naziv in položaj. Glede položaja in napredovanja sodnika se za čas trajanja dodelitve v specializirani oddelek smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo v delu, ki se nanaša na dodelitev sodnika na delo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Sodnik, član specializiranega oddelka, nadaljuje z opravljanjem sodniške funkcije na sodišču, na katerega je imenovan, dodeljen obseg dela na sodišču pa se mu ustrezno zmanjša glede na delo, ki ga sodnik opravlja kot član specializiranega oddelka.

Število mest za dodeljene sodnike v specializiranem oddelku določi sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pri določitvi števila sodniških mest se smiselno upošteva kriterije iz 38. člena tega zakona.

Državljani sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti kot sodniki porotniki pri okrožnih sodiščih.

Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil trideset let starosti, ki ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ki je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada slovenski jezik.

Mandat sodnikov porotnikov traja pet let in so lahko ponovno imenovani.

Predsednik višjega sodišča imenuje in razrešuje sodnike porotnike pri okrožnih sodiščih s sodnega območja višjega sodišča. Pred ponovnim imenovanjem kandidatov za sodnike porotnike predsednik višjega sodišča pridobi mnenje predsednika pristojnega okrožnega sodišča o njihovem dotedanjem opravljanju dolžnosti sodnika porotnika.

Kandidate za sodnike porotnike okrožnih sodišč lahko predlagajo predstavniški organi občin z območja sodišča, pri katerem bodo sodniki porotniki, lahko pa tudi interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na tem območju, razen političnih strank, ki neposredno ne morejo predlagati kandidatov. Izmed predlaganih kandidatov imenuje predsednik višjega sodišča sodnike porotnike posameznega sodišča v sorazmerju s številom prebivalcev občine, ki je predlagala kandidate oziroma v sorazmerju s številom članov, ki jih imajo interesne organizacije. Na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, imenuje predsednik višjega sodišča potrebno število sodnikov porotnikov, ki aktivno obvladajo italijanski oziroma madžarski jezik.

Sodniki porotniki morajo biti imenovani pred potekom časa, za katerega so bili imenovani sodniki porotniki tekočega mandata. Predsednik okrožnega sodišča mora najkasneje pet mesecev pred potekom mandata pozvati predstavniške organe občin in druge pristojne predlagatelje, da predlagajo kandidate za imenovanje, in določiti rok, do katerega je dovoljeno vložiti predloge. Poziv se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Predlagatelji iz prejšnjega odstavka morajo predlogom priložiti dokazila, da kandidat izpolnjuje pogoje za imenovanje, ki jih določa zakon. Predsednik okrožnega sodišča posreduje pravočasne in popolne predloge predsedniku višjega sodišča. Če je za sodnika porotnika predlagana oseba, ki je že doslej opravljala to dolžnost, priloži tudi mnenje iz drugega odstavka 44. člena tega zakona. Če od izteka roka iz drugega odstavka tega člena ni vloženih najmanj takšno število predlogov, kot je število mest sodnikov porotnikov, predsednik višjega sodišča presodi, ali bo potreben dodaten poziv predlagateljem za vložitev predlogov, ali pa bo imenoval sodnike porotnike oziroma porotnike izmed oseb, ki so že doslej opravljale to dolžnost in soglašajo s ponovnim imenovanjem. V primeru iz prejšnjega odstavka predsednik višjega sodišča ni dolžan upoštevati določbe drugega odstavka prejšnjega člena.

Če imenovanje sodnikov porotnikov ni opravljeno do izteka mandata, ostanejo prejšnji sodniki porotniki na dolžnosti do imenovanja sodnikov porotnikov novega mandata.

Pred nastopom dolžnosti sodnik porotnik pred predsednikom višjega sodišča, ki ga je imenoval, izreče naslednjo prisego: "Prisegam, da bom pri sojenju spoštoval-a pravni red in da bom odločal-a po svoji vesti.".

Število sodnikov porotnikov pri posameznih sodiščih določi sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje.

Sodnikom porotnikom pripada za sodelovanje pri sojenju nagrada in povračilo stroškov po predpisih, ki jih sprejme minister, pristojen za pravosodje.

Sodnik porotnik se razreši, če nevestno in neredno opravlja dolžnost sodnika porotnika. Sodnik porotnik odgovarja za škodo, ki jo neposredno povzroči z nevestnim ali nerednim opravljanjem dolžnosti. Sodniku porotniku preneha mandat:

1.     če se odpove mandatu sodnika porotnika,

2.     če izgubi državljanstvo Republike Slovenije,

3.     če izgubi zdravstveno zmožnost za opravljanje dolžnosti sodnika porotnika,

4.     če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Šteje se, da so razlogi iz 2. in 4. točke prejšnjega odstavka nastopili z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa. Odpoved mandatu učinkuje trideseti dan po prispetju k predsedniku višjega sodišča, ki je sodnika porotnika imenoval. Predsednik višjega sodišča o odpovedi takoj obvesti predsednika okrožnega sodišča. V primeru iz prvega odstavka tega člena izda predsednik višjega sodišča na obrazložen predlog predsednika okrožnega sodišča odločbo o razrešitvi, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa ugotovitveno odločbo o prenehanju mandata sodnika porotnika. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka se sodnik porotnik lahko pritoži v roku osmih dni na ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Kadar zakon določa, da sodelujejo državljani pri izvajanju sodne oblasti kot porotniki, se glede njih uporabljajo določbe 42. ter 48. in 50. člena tega zakona.

Za opravljanje pravnega dela ima sodišče potrebno število sodniških pomočnikov, samostojnih sodniških pomočnikov in višjih sodniških pomočnikov. Sodniški pomočnik opravlja delo na uradniškem delovnem mestu pravosodni sodelavec, samostojni sodniški pomočnik na uradniškem delovnem mestu svetovalec v pravosodju, in višji sodniški pomočnik na uradniškem delovnem mestu višji svetovalec v pravosodju. Za pogoje za zasedbo delovnega mesta v prejšnjem odstavku navedenih uradniških delovnih mest, za napredovanje v višji naziv in za ocenjevanje, se uporablja zakon, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Za napredovanje v višji plačni razred se uporablja zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

Sodniški pomočniki sprejemajo na zapisnik vloge ter izjave strank in po naročilu sodnika opravljajo manj zahtevna dela v zvezi s pripravo za glavno obravnavo oziroma za druga dejanja v postopku, pripravljajo obračun stroškov, izdelujejo osnutke odločb in opravljajo drugo delo v sodnem postopku po odredbi sodnika. Samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki vodijo postopke in odločajo v zadevah sodnega registra, vodijo izvršilne postopke in izdajajo sklepe o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarnih terjatev, sklepe o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojnih listin ter sklepe in odredbe o predujmih, varščinah in stroških postopka ter o sodnih taksah, odločajo na prvi stopnji o vpisih, o katerih po zakonu, ki ureja zemljiško knjigo, ne odloča sodnik posameznik zemljiškoknjižnega sodišča in odločajo v zapuščinskih zadevah zakonitega dedovanja, v katerih je predmet dedovanja le premično premoženje. Samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki vodijo sodne pisarne in javne knjige kot organizacijske enote ter opravljajo druge zadeve v skladu z zakonom in sodnim redom. Zoper odločitev, ki jo izda samostojni sodniški pomočnik oziroma višji sodniški pomočnik, je vselej dovoljeno pravno sredstvo. O pravnem sredstvu iz prejšnjega odstavka odloči sodnik istega sodišča.

Pripravništvo za sodniškega pomočnika traja devet mesecev, pripravništvo za samostojnega sodniškega pomočnika pa eno leto. Izvaja se na sodiščih s položajem okrajnih in okrožnih sodišč. Pripravnik iz prejšnjega odstavka sklene delovno razmerje na sodišču, ki ima prosto delovno mesto za sodniškega pomočnika oziroma samostojnega sodniškega pomočnika, v skladu z določbami zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Del pripravništva, ki ga je kandidat za pripravnika iz prvega odstavka tega člena opravil kot sodniški pomočnik ali samostojni sodniški pomočnik v skladu z zakonom, ki ureja pravniški državni izpit, v delu, ki ustreza predpisanemu programu pripravništva za sodniškega pomočnika oziroma samostojnega sodniškega pomočnika, lahko minister, pristojen za pravosodje, na prošnjo kandidata, prizna kot opravljenega. Skupno število pripravniških delovnih mest za sodniške pomočnike in samostojne sodniške pomočnike letno določi minister, pristojen za pravosodje, glede na izkazane kadrovske potrebe po sodniških pomočnikih in samostojnih sodniških pomočnikih, o čemer predhodno pridobi mnenje predsednikov sodišč, na katerih se izvaja pripravništvo. Državni izpit za sodniškega pomočnika se opravlja po zaključenem pripravništvu. Sodniški pomočnik oziroma samostojni sodniški pomočnik je dolžan po uspešno opravljenem državnem izpitu za sodniškega pomočnika ostati v delovnem razmerju na sodišču še najmanj za čas trajanja pripravništva, razen, če to ni možno iz razlogov na strani sodišča. Če sodniški pomočnik oziroma samostojni sodniški pomočnik po opravljenem državnem izpitu za sodniškega pomočnika ne ostane v delovnem razmerju na sodišču, pa niso podani razlogi iz prejšnjega odstavka, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka plač ter ostalih osebnih prejemkov v času pripravništva. Vsebino, potek in program pripravništva za sodniškega pomočnika ter samostojnega sodniškega pomočnika ter vsebino in način opravljanja državnega izpita za sodniškega pomočnika oziroma samostojnega sodniškega pomočnika predpiše minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom.

Sodišča imajo strokovne sodelavce, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki. Strokovni sodelavci v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave, ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika. Za pogoje za zasedbo delovnega mesta zgoraj navedenih uradniških delovnih mest, za napredovanje v višji naziv in za ocenjevanje se uporablja zakon, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Za napredovanje v višji plačni razred se uporablja zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Za strokovne sodelavce se smiselno uporabljajo določbe četrtega ter petega odstavka 53.a člena tega zakona.

Pripravniki, ki se po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik na sodišču usposabljajo za opravljanje pravniškega državnega izpita (v nadaljnjem besedilu: sodniški pripravnik), lahko spremljajo naroke, glavne obravnave ter seje senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb in drugih sodnih pisanj, sprejemajo na zapisnik vloge strank ter pišejo zapisnike.

(črtan)

(črtan)

Pravica do stavke sodnega osebja je omejena. V času stavke je sodno osebje dolžno opravljati delo v razpisanih narokih, glavnih obravnavah oziroma javnih sejah ter poskrbeti za izdajo in odpravo vseh odločb v zakonitem roku. V postopkih, za katere je z zakonom določeno, da so hitri, oziroma v zadevah, ki so po zakonu oziroma naravi stvari nujne, je osebje dolžno poslovati tudi v času stavke.

Število in vrste delovnih mest sodnega osebja za posamezna sodišča določi, glede na sprejet skupni kadrovski načrt za vsa sodišča, Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Merila za določitev števila delovnih mest iz prejšnjega odstavka določi in usklajuje minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom, glede na povprečno obremenitev in pričakovano storilnost za posamezno vrsto delovnih mest.

V zadeve sodne uprave sodi odločanje, upravljanje z znanjem, načrtovanje, organiziranje, kadrovanje, vodenje, koordiniranje, komuniciranje, spremljanje učinkov, poročanje, upravljanje s proračunom sodišča in druga opravila, s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih predpisov zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti, pravočasnost postopkovnih dejanj in pravočasnost izdelave sodnih odločb. V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje. Kadar je treba v zadevi sodne uprave odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ni s tem zakonom ali z zakonom, ki ureja sodniško službo, drugače določeno. Če pride na sodišču do povečanega števila nerešenih zadev kot posledice nižje storilnosti od povprečne storilnosti sodišč iste vrste in iste stopnje, ali je po statističnih podatkih na sodišču izkazan zaostanek v višini pripada zadnjih dvanajst mesecev, mora predsednik sodišča v skladu s pooblastili v zakonu in sodnem redu sprejeti program reševanja teh zadev. Storilnost sodišč spremlja sodni svet, na podlagi podatkov sodne statistike. Če kljub povečani storilnosti ni mogoče zagotoviti sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se lahko sodišču dodelijo dodatna finančna sredstva za reševanje teh zadev v skladu s sprejetim programom reševanja. O dodelitvi sredstev odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če z opisanimi ukrepi ni možno zmanjšati števila nerešenih zadev na razumno mero, se sodišču lahko poveča sistemizacijo in odobrijo dodatne zaposlitve. S sodnim redom se podrobneje predpišejo ustrezne evidence v sodni statistiki, s pomočjo katerih se ugotavlja storilnost in določijo drugi ukrepi za odpravljanje zaostankov ali nerešenih zadev.

V zadeve sodne uprave sodi tudi spremljanje, ugotavljanje in analiziranje učinkovitosti dela sodnikov na posameznem sodišču. Analiza učinkovitosti in uspešnosti dela sodnikov je sestavni del letnega poročila o poslovanju sodišča, ki ga najkasneje do 15. februarja v tekočem letu za preteklo leto predsednik sodišča posreduje neposredno pristojnemu višjemu sodišču, Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, sodnemu svetu in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pošlje letno poročilo o poslovanju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sodnemu svetu in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Letno poročilo o poslovanju sodišča vsebuje:

1.     navedbo organizacijske strukture sodišča (notranja in zunanja organizacija sodišča):

-  podatek o številu sodnikov, ki so dejansko opravljali sodniško službo v notranji ali zunanji organizacijskih enoti posameznega sodišča v preteklem letu,

-  podatek o številu sodnega osebja, ki so dejansko opravljali delo v notranji ali zunanji organizacijskih enoti posameznega sodišča,

2.     navedbo naslednjih podatkov:

-  podatek o številu rešenih pomembnejših in drugih zadev,

-  podatek o številu nerešenih pomembnejših in drugih zadev,

-  podatek o skupnem številu pomembnejših in drugih zadev v delu v določenem obdobju,

-  število pomembnejših in drugih zadev, v katerih je bilo vloženo pravno sredstvo,

-  število potrjenih, spremenjenih ali razveljavljenih odločb,

-  podatek o številu zadev, ki predstavljajo letni pripad v pomembnejših in drugih zadevah,

-  podatke o prisotnosti sodnika na delovnem mestu (v dneh) in druge podatke, ki pripomorejo k določitvi njegove učinkovitosti,

-  podatek o številu rešenih in nerešenih pomembnejših in drugih zadev, ki so opredeljene kot sodni zaostanek,

-  delež rešenih pomembnejših in drugih zadev glede na individualni pripad pomembnejših in drugih zadev za posamezno vrsto zadev, ki so pripadle sodniku v reševanje,

-  dejanski čas trajanja postopkov,

3.     primerjavo glede deležev iz osme in devete alinee prejšnje točke, med posameznimi sodniki, katerim so dodeljene istovrstne zadeve;

4.     analizo vzrokov za morebitne razlike glede primerjave deležev iz prejšnje točke,

5.     zbir podatkov iz 2. točke tega odstavka za organizacijsko enoto posameznega sodišča,

6.     oceno doseganja ciljev iz sprejetega letnega programa dela za preteklo leto. Letno poročilo o poslovanju posameznega sodišča pripravi predsednik sodišča. Letno poročilo okrajnega sodišča pripravi predsednik okrožnega sodišča na predlog predsednika okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota tega sodišča. Pred posredovanjem letnega poročila v skladu s prvim odstavkom tega člena mora predsednik sodišča to poročilo obravnavati na letni konferenci sodnikov. Podrobnejšo obliko letnega poročila o poslovanju sodišča predpiše s podzakonskim aktom minister, pristojen za pravosodje.

Zadeve sodne uprave so v pristojnosti predsednika sodišča in direktorja sodišča, če ni s tem zakonom drugače določeno. Posamezno okrajno sodišče, ki je organizacijska enota okrožnega sodišča, vodi predsednik tega sodišča in opravlja posamezne naloge, ki jih določa zakon. Predsednika sodišča nadomešča podpredsednik, ki lahko po pooblastilu predsednika opravlja zadeve iz pristojnosti predsednika tudi v drugih primerih. Predsednika okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota okrožnega sodišča, nadomešča sodnik, ki je določen z letnim razporedom na podlagi predhodnega soglasja tega sodnika. Če ni mogoče zagotoviti nadomeščanja predsednika ob soglasju sodnika, se sodnika, ki nadomešča predsednika sodišča, določi z letnim razporedom. Zoper razporeditev brez soglasja sodnika se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 71. člena tega zakona. Sodišče, pri katerem sodniško službo opravlja najmanj petdeset sodnikov, ima lahko dva podpredsednika sodišča, sodišče z več kot sto sodniki pa največ tri podpredsednike. Če ima sodišče več kot enega podpredsednika, predsednik sodišča pooblasti enega izmed njih za nadomeščanje, če pooblastila ni, predsednika nadomešča podpredsednik, ki dalj časa opravlja sodniško funkcijo. Če ostane sodišče brez predsednika, se lahko za čas do šest mesecev za opravljanje dolžnosti predsednika imenuje sodnik enakega ali višjega položaja. Izjemoma se lahko imenovanje ponovi za nadaljnjih šest mesecev. Začasnega predsednika sodišča imenuje predsednik neposredno višjega sodišča, začasnega predsednika okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota okrožnega sodišča, predsednik tega okrožnega sodišča, začasnega predsednika vrhovnega sodišča pa občna seja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Za izvrševanje zadev sodne uprave imajo lahko okrožna sodišča, višja sodišča in Upravno sodišče Republike Slovenije ali posamezno višje sodišče za nižja sodišča na njegovem območju ter Okrajno sodišče v Ljubljani, direktorja sodišča. Posamezno okrožno sodišče ima lahko direktorja sodišča, če na višjem sodišču ni direktorja sodišča za nižja sodišča na območju tega višjega sodišča. Direktor sodišča samostojno opravlja naloge sodne uprave za celotno območje Okrajnega sodišča v Ljubljani, okrožnega ali višjega sodišča oziroma za zunanje oddelke tega sodišča, ki se nanašajo na materialno, tehnično in finančno poslovanje sodišča, vodenje postopkov javnih naročil, odločanje o kadrovskih zadevah sodnega osebja, zagotavljanje varnosti na sodišču, spremljanje, analiziranje in pripravo prenove poslovnih procesov ter opravlja druge naloge sodne uprave na podlagi pooblastila predsednika pristojnega sodišča razen nalog, ki se nanašajo na opravljanje sodniške službe. Vrhovno sodišče Republike Slovenije ima generalnega sekretarja, ki je funkcionar in opravlja naloge iz prejšnjega odstavka. Če posamezno sodišče v skladu s prvim odstavkom tega člena nima direktorja, naloge iz njegove pristojnosti opravlja predsednik sodišča.

Direktorja sodišča imenuje in razrešuje minister, pristojen za pravosodje, na predlog predsednika sodišča. Položaj se pridobi z odločbo o imenovanju za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Za pridobitev položaja direktorja sodišča mora kandidat izpolnjevati pogoje za imenovanje v naziv prvega kariernega razreda, ki so določeni z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Prosto mesto direktorja sodišča razpiše predsednik sodišča, ki s prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje, opravi ustni razgovor. Prijave, ki so bile vložene po izteku razpisnega roka, in prijave kandidatov, ki do poteka razpisnega roka ne izpolnjujejo formalnih pogojev, se zavržejo. Predsednik sodišča izbere in poda ministru obrazložen predlog najustreznejšega kandidata, pri čemer upošteva znanja, izkušnje, priporočila in dosežke kandidatov na področjih iz prvega odstavka 61.c člena tega zakona. Minister, pristojen za pravosodje, v odločbi o imenovanju navede razloge za imenovanje, pred imenovanjem pa lahko s kandidatom opravi ustni razgovor. Če kandidata ne izbere, mora navesti razloge za neimenovanje. Odločbo o imenovanju ali sklep, s katerim minister ne izbere predlaganega kandidata, se vroči vsem prijavljenim kandidatom. Zoper odločbo ali sklep je dovoljeno sprožiti upravni spor. Glede prenehanja položaja in razrešitve direktorja sodišča se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Direktor sodišča oziroma generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ima pravico do plače in dodatkov kot dela plače pod pogoji in v višini, kot jih določa zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Direktor sodišča ne sme opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti.

Direktor sodišča mora pridobiti funkcionalna znanja o kadrovanju, vodenju in upravljanju sodišča, razvijanju dobrih delovnih odnosov, oblikovanju organizacijske strukture, uporabi inovativnih strategij, zbiranju, analiziranju in uporabi informacij, upravljanju s proračunom sodišča, komuniciranju z javnostmi, upravljanju z znanjem, ter druga specialna znanja v okviru strokovnega usposabljanja za direktorje sodišč najpozneje v šestih mesecih od imenovanja. Po zaključku usposabljanja direktor sodišča ministru, pristojnemu za pravosodje, predloži potrdilo o opravljenem usposabljanju. Če ne opravi strokovnega usposabljanja v predpisanem roku, mu funkcija direktorja sodišča preneha. Vsebino in trajanje programa strokovnega usposabljanja, ki ga izvaja Center za izobraževanje v pravosodju, s podzakonskim aktom predpiše minister, pristojen za pravosodje.

Za predsednika sodišča je lahko imenovan sodnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.     da je ob prijavi mlajši od 64 let;

2.     da je sodniško službo na sodišču enakega ali višjega položaja uspešno opravljal vsaj tri leta;

3.     da prijavi predloži šestletni strateški program dela sodišča. Predsednik sodišča mora v okviru programa Centra za izobraževanje v pravosodju najpozneje v šestih mesecih od imenovanja opraviti program usposabljanja za vodstveno funkcijo v sodstvu. Po zaključku usposabljanja predsednik sodišča sodnemu svetu in ministru, pristojnemu za pravosodje, predloži potrdilo o opravljenem usposabljanju. Če ne opravi strokovnega usposabljanja v predpisanem roku, mu funkcija predsednika sodišča preneha. Vsebino in trajanje programa usposabljanja za vodstveno funkcijo v sodstvu s podzakonskim aktom predpiše minister, pristojen za pravosodje.

Predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije imenuje državni zbor na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Predsednike ostalih sodišč imenuje z odločbo sodni svet po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za pravosodje in predhodnem mnenju predsednika neposredno višjega sodišča oziroma predsednika okrožnega sodišča za imenovanje predsednika okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota tega okrožnega sodišča, za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Pri izbiri oziroma imenovanju kandidata sodni svet upošteva zlasti naslednje kriterije:

-       potrebe konkretnega sodišča;

-       strateški program dela sodišča, ki ga pripravi in predstavi kandidat;

-       kandidatove strokovne kvalifikacije in posebna znanja, izkušnje, priporočila in dosežke v zvezi z sojenjem;

-       kandidatovo znanje tujih jezikov.

Prosto mesto predsednika sodišča razpiše sodni svet šest mesecev pred iztekom mandata. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Razpisni rok ne sme biti krajši od 30 dni. Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti, šestletni strateški program dela sodišča in dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 62. člena tega zakona. Predložitev šestletnega strateškega programa dela sodišč ni obvezna za kandidate za podpredsednike sodišč. Šestletni strateški program dela sodišča mora vsebovati zlasti oceno stanja na sodišču, oceno tveganj in priložnosti za izboljšanje poslovanja sodišča, opis področij delovanja in opredelitev poslovnih ciljev glede dostopa do sodišča, vključno s postopki alternativnega reševanja sporov, kakovosti storitev, nepristranskosti, odgovornosti za rezultate, učinkovitosti in transparentnosti, navedbo ukrepov za vsako od področij dela, opredelitev nosilcev ukrepov in rokov za njihovo izvedbo ter kriterije za merjenje učinkov in za ocenjevanje doseganja poslovnih ciljev. Prijave, ki so bile vložene po izteku razpisnega roka, in prijave kandidatov, ki do poteka razpisnega roka ne izpolnjujejo formalnih pogojev za imenovanje, sodni svet zavrže. Pisno mnenje predsednika neposredno višjega sodišča oziroma predsednika okrožnega sodišča za imenovanje predsednika okrajnega sodišča, če je sodišče organizacijska enota tega okrožnega sodišča, iz drugega odstavka 62.a člena tega zakona se vroči vsem prijavljenim kandidatom najmanj 5 dni pred razgovorom iz naslednjega odstavka. Sodni svet mora pred izbiro in imenovanjem opraviti s prijavljenimi kandidati, ki najbolje izpolnjujejo pogoje in kriterije za imenovanje, ustni razgovor, na katerem je lahko navzoč tudi minister, pristojen za pravosodje, ki ima pravico sodelovati pri razpravi in postavljati vprašanja. Na ustnem razgovoru mora kandidat predstaviti tudi strateški program dela. Minister, pristojen za pravosodje, mora pisno mnenje o kandidatu predložiti sodnemu svetu v roku 15 dni po opravljenem razgovoru iz prejšnjega odstavka. Sodni svet v odločbi o imenovanju navede razloge za izbiro oziroma imenovanje izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje. Zoper odločbo sodnega sveta iz drugega odstavka 62.a člena tega zakona, s katero sodni svet imenuje izbranega kandidata in hkrati odloči o zavrnitvi drugih kandidatov oziroma zoper sklep, s katerim ne imenuje nobenega kandidata, je dovoljeno sprožiti upravni spor v roku 8 dni od dneva vročitve odločbe oziroma sklepa. Pristojno sodišče mora odločiti v upravnem sporu v roku 30 dni od prejema tožbe zoper odločbo oziroma sklep. Vložena tožba zadrži izvršitev imenovanja do izteka zakonskega roka, v katerem mora sodišče odločiti v sporu, oziroma do odločitve sodišča, če je odločitev sprejeta v tem roku. Če je za predsednika sodišča imenovan sodnik, ki do imenovanja ni opravljal sodniške službe na tem sodišču, šteje imenovanje za predsednika sodišča hkrati za imenovanje na sodniško mesto tega sodišča. Po prenehanju oziroma razrešitvi s funkcije predsednika sodišča se lahko tak sodnik vrne na sodniško mesto na sodišču, na katerem je opravljal sodniško službo pred imenovanjem za predsednika sodišča. O premestitvi na zahtevo sodnika odloči sodni svet. Za imenovanje in razrešitev podpredsednika sodišča se uporabljajo določbe tega zakona o predsedniku sodišča, če ta zakon ne določa drugače.

Predsedniku sodišča preneha funkcija:

1.     če mu preneha ali je razrešen sodniške funkcije;

2.     če je imenovan za sodnika ali predsednika drugega sodišča;

3.     če se odpove funkciji predsednika sodišča;

4.     po poteku mandata, če ni ponovno imenovan. Funkcija predsednika sodišča iz razloga po 2. točki prejšnjega odstavka preneha z dnem učinkovanja imenovanja za sodnika ali predsednika drugega sodišča, iz razloga po 3. točki prejšnjega odstavka pa trideseti dan po prispetju odpovedi na sodni svet.

Predsednik sodišča se razreši funkcije predsednika:

1.     če zadev sodne uprave ne opravlja v skladu s predpisi ali če jih ne opravlja pravočasno;

2.     če s kršitvijo predpisov ali kako drugače okrni načelo neodvisnosti sodnikov pri sojenju;

3.     če krši ali dopusti kršitev predpisov v zvezi z dodeljevanjem zadev (2. poglavje tega zakona);

4.     če sodišče, ki mu predseduje, dve leti zaporedoma neupravičeno ne doseže načrtovanih poslovnih rezultatov, v skladu z letnim programom dela sodišča, ki ga je sprejel predsednik sodišča. Poročilo o kršitvah oziroma dejstvih iz prejšnjega odstavka pripravi predsednik sodišča višje stopnje sam ali na zahtevo sodnega sveta oziroma ministra, pristojnega za pravosodje. Predsedniku sodišča mora biti v postopku razrešitve dana možnost, da se pisno izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razrešitveni razlog, predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa, da neposredno pred Državnim zborom obrazloži svoje stališče. O razrešitvi predsednika sodišča odloči sodni svet, ki mora pred odločitvijo pridobiti mnenje ministra, pristojnega za pravosodje. Ne glede na določbe četrtega odstavka tega člena, odloči o razrešitvi predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Državni zbor, na obrazložen predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po poprejšnjem obrazloženem mnenju sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Sodni svet in Vrhovno sodišče Republike Slovenije ministru, pristojnemu za pravosodje, posredujeta obrazloženo mnenje najpozneje v roku 30 dni po prejemu zahteve ministra.

Razrešitev predsednika sodišča ne vpliva na položaj, pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih ima razrešeni kot sodnik.

(črtan)

Opravljanje zadev sodne uprave na prvostopnih sodiščih nadzoruje predsednik sodišča višje stopnje, na sodiščih vseh stopenj pa predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in minister, pristojen za pravosodje, ki izvaja službeni nadzor nad delom sodišč preko predsednikov sodišč višje stopnje oziroma predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pri izvajanju nadzora sodne uprave lahko predsedniki sodišč višje stopnje zahtevajo pisna pojasnila in poročila o izvajanju posameznih nalog ter pregledujejo sodne spise. Minister, pristojen za pravosodje, lahko izvaja nadzor nad delom sodišč preko predsednikov sodišč višje stopnje tako, da zahteva:

-       predložitev podatkov o poslovanju sodišča ter o delu predsednika oziroma direktorja sodišča v zadevah sodne uprave;

-       predložitev pisnih pojasnil in poročil o organizaciji in nadzoru dela na sodišču in izvajanju posameznih nalog sodne uprave; pri čemer se predsednik sodišča višje stopnje hkrati s predložitvijo podatkov oziroma pojasnil in poročil do njih opredeli v obliki mnenja. Določbe prejšnjih odstavkov se ne nanašajo na nadzor nad opravljanjem zadev sodne uprave na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.

Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko od predsednikov sodišč zahteva podatke in poročila o stanju reševanja posamezne zadeve ali vrste zadev, ki jih potrebuje za obveščanje javnosti ali za odgovore na vprašanja Državnega zbora Republike Slovenije, Državnega sveta Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije, Računskega sodišča Republike Slovenije, Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Varuha človekovih pravic in predsednika Republike Slovenije. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošlje zahtevo z navedbo razloga iz prejšnjega odstavka predsedniku sodišča, ki mora ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, odgovoriti prednostno, da je omogočen pravočasen odgovor. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, v okviru izvrševanja svojih pristojnosti po tem členu, ne sme posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške službe, domnevo nedolžnosti, tajnost sodnega postopka ali v jamstva poštenega sojenja. Predsednik sodišča lahko zavrne posredovanje odgovora v celoti ali delno, če bi to posegalo v ta načela ali jamstva ter to obrazloži.

Sodni red določa pooblastila v zadevah sodne uprave, ki se nanašajo na vodenje notranjih organizacijskih enot sodišča z razčlenjeno organizacijo.

Kadar sodni red določa, da vodi notranjo organizacijsko enoto sodnik, postavi in odstavi vodjo enote predsednik sodišča.

Okrožna in višja sodišča imajo službo za informatiko, vrhovno sodišče pa center za informatiko kot posebno organizacijsko enoto. Služba za informatiko okrožnega sodišča opravlja naloge tudi za potrebe okrajnih sodišč z območja okrožnega sodišča. Okrajna sodišča na sedežu sodnega okrožja imajo lahko samostojno službo za informatiko, več manjših okrajnih sodišč pa ima lahko skupno službo za informatiko. Službo oziroma center za informatiko vodi predsednik sodišča ali po njem določen sodnik. Pri delu službe sodelujejo sodniki, ki jih določi predsednik sodišča, ter potrebno število strokovnih delavcev. Sodniki so v času dela v službi lahko v celoti ali deloma oproščeni opravljanja drugega sodniškega dela. Center za informatiko skrbi za izvajanje enotne tehnološke podpore poslovanja sodišč ter za pravni informacijski sistem sodišč. Center za informatiko vodi sodnik, ki je določen, da vodi notranjo organizacijsko enoto za področje evidentiranja sodne prakse. Strategijo razvoja računalniške podpore v poslovanju sodišč določa Svet uporabnikov za računalniško podprto informatizacijo sodišč na podlagi predhodnega mnenja Centra Vlade Republike Slovenije za informatiko in direktorja Centra za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Sestavo Sveta uporabnikov za računalniško podprto informatizacijo sodišč ter način in pogoje za njegovo delovanje določa sodni red.

Letni razpored sodnikov na določena pravna področja določi predsednik sodišča. Ne glede na prejšnji stavek določi letni razpored sodnikov za okrajna sodišča, ki so organizacijske enote posameznega okrožnega sodišča, predsednik okrožnega sodišča po predhodnih mnenjih predsednikov okrajnih sodišč. Zoper razporeditev na delo na določeno pravno področje lahko razporejeni sodnik v treh dneh po objavi letnega razporeda na oglasni deski sodišča napove pritožbo predsedniku sodišča, ki določi letni razpored, ta pa mora v nadaljnjih treh dneh svojo odločitev obrazložiti. Sodnik lahko v osmih dneh od prejema obrazložitve vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloči v 15 dneh personalni svet neposredno višjega sodišča, o pritožbi zoper razporeditev, ki jo določi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, pa personalni svet vrhovnega sodišča. Letni razpored mora biti določen in objavljen najkasneje do 15. decembra za naslednje koledarsko leto. Spremembe letnega razporeda med letom so dovoljene, če se pri sodišču izprazni ali zasede eno ali več sodniških mest, če jih narekujejo spremembe v pripadu zadev in v drugih primerih, ki jih predvidi sodni red. Spremembe iz prejšnjega odstavka ne morejo pričeti veljati prej kot v petih dneh po njihovi objavi. Spremembe se opravijo po enakem postopku kot sprejem.

Predsednik sodišča pripravi predlog letnega programa dela, ki vsebuje letni izvedbeni načrt sodišča z načrtom poslovnih rezultatov, za naslednje leto in ga do 30. junija tekočega leta pošlje predsedniku neposredno višjega sodišča, sodnemu svetu, predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in ministru, pristojnemu za pravosodje, ki lahko na predlog letnega programa dela in letni izvedbeni načrt podajo odzivna priporočila v roku 15 dni od prejema. Letni program dela okrajnega sodišča pripravi predsednik okrožnega sodišča na predlog predsednika okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota tega sodišča. Predsednik sodišča sprejme letni program dela v 30 dneh pred začetkom izvrševanja proračuna. Letni program dela je ena izmed podlag za ugotavljanje uspešnosti in učinkovitosti posameznega sodišča. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sodni svet in minister, pristojen za pravosodje, dvakrat letno na skupnih sestankih s predsedniki sodišč, ki so sprejeli letni program dela, obravnavajo predloge in realizacijo sprejetih letnih programov dela ter sprejmejo usklajene ukrepe.

Letni program dela zajema oceno pričakovanega letnega pripada pomembnejših in drugih zadev, časovna merila za tipična procesna dejanja in časovna merila reševanja zadev ter načrt poslovnih rezultatov. Načrt poslovnih rezultatov je izražen v številu načrtovanih rešenih pomembnejših in drugih zadev ter vsebuje naslednje kriterije:

-       kriterij učinkovitosti, ki se izračuna tako, da se število načrtovanih rešenih zadev deli s številom sodnikov in številom sodnega osebja;

-       kriterij uspešnosti poslovanja, ki se izračuna tako, da se načrtovani čas trajanja sodnih postopkov v pomembnejših in drugih zadevah izrazi v mesecih od časa pripada do rešitve zadeve;

-       kriterij gospodarnosti, ki se izračuna tako, da se znesek proračunskih sredstev deli s številom načrtovanih rešenih zadev. Letni program dela je sestavni del obrazložitve finančnega načrta sodišča. Obliko in navodilo za pripravo programa dela s podzakonskim predpisom predpiše minister, pristojen za pravosodje.

(črtan)

V primeru nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, lahko predsednik sodišča višje stopnje odredi sam ali na predlog ministrstva, pristojnega za pravosodje, pregled poslovanja sodišča v zadevi, v kateri se stranka pritožuje, in o ugotovitvah, če je pregled opravljen na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, pisno poroča ministru, če je pregled opravljen na pobudo predsednika sodišča višje stopnje, pa izvod poročila posreduje predsedniku sodišča, kjer je opravil pregled. Minister in predsednik sodišča, kjer je bil opravljen pregled, lahko podatke oziroma ocene iz poročila uporabita za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov po določbah zakona, ki ureja sodniško službo, zlasti glede ocene sodniške službe, postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti sodnika, za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov na podlagi drugih zakonskih pristojnosti ali obveznosti ministrstva, pristojnega za pravosodje, zlasti za oceno službe državnega tožilca ali postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti državnega tožilca. Pregled poslovanja iz prejšnjega odstavka lahko predsednik sodišča višje stopnje odredi tudi na obrazložen predlog disciplinskega tožilca ali disciplinskega sodišča, ki ju določa zakon, ki ureja sodniško službo.

Pogoje za organiziranje in delovanje varnostne službe za zagotovitev varnosti sodnikov, drugih sodnih oseb, strank in udeležencev v postopkih ter za zagotovitev nemotenega poslovanja sodišča, vzdrževanje reda na sodišču, varovanje sodnih zgradb, funkcionalnih zemljišč, parkirišč in drugih objektov in opreme ter za varovanje premoženja, določa Sodni red v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje.

Minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom predpiše varnostne standarde poslovanja sodišč.

Direktor sodišča oziroma generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije lahko za redno izvajanje sodne oblasti in na podlagi ocene ogroženosti ter potrebe po dodatnih varnostnih ukrepih za zagotovitev varnosti sodnikov, sodnega osebja, strank v postopkih in drugih oseb na sodišču ter varnosti premoženja in podatkov, uvede ukrepe varovanja s snemanjem in shranjevanjem elektronskih komunikacij, videonadzora ter vzpostavitev dodatnih pristopnih kontrol na sodišče, ki bodo zagotavljali dodatno varnost. Pri uvedbi ukrepa varovanja s snemanjem in shranjevanjem elektronskih komunikacij se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronske komunikacije. Ukrep se sme nanašati le na zunanje elektronske komunikacije (telefonski klici, elektronska pošta, faksimilna sporočila, glasovna pošta, storitev SMS), ki se posredujejo na službena sredstva elektronskih komunikacij sodišča. V primerih zunanjih elektronskih komunikacij mora biti oseba, ki hoče komunicirati s sodiščem v primeru telefonskih klicev predhodno zvočno obveščena, da bo pogovor sneman, v primeru drugih komunikacij pa mora biti o tem predhodno obveščena na drug primeren način (objave na spletni strani sodišča, opozorila v sistemu elektronske pošte in podobno). Pri uvedbi ukrepa varovanja z videonadzorom se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, o izvajanju videonadzora. Pri uvedbi ukrepa varovanja z vzpostavitvijo dodatnih pristopnih kontrol na sodišče se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, o evidenci vstopov in izstopov. Direktor sodišča oziroma generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pisno obvesti funkcionarje in sodno osebje, zaposleno na sodišču, o uvedbi ukrepov varovanja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.

V zadeve pravosodne uprave sodi zagotavljanje splošnih pogojev za uspešno izvajanje sodne oblasti, zlasti priprava zakonov in drugih predpisov s področja organizacije in poslovanja sodišč, skrb za izobraževanje in strokovno usposabljanje kadrov, izdajanje strokovne literature, zagotavljanje kadrovskih, materialnih, tehničnih in prostorskih pogojev, izvajanje mednarodne pravne pomoči, izvrševanje kazenskih sankcij, statistična in druga raziskovanja o poslovanju sodišč ter druge upravne naloge, ki jih določa zakon.

Minister, pristojen za pravosodje, ustanovi Center za izobraževanje v pravosodju (v nadaljnjem besedilu: CIP), ki skrbi za strokovno izpopolnjevanje ter usposabljanje za delo v pravosodnih organih. Naloge CIP-a so:

-       izvaja izobraževanje sodniških pripravnikov;

-       organizira in skrbi za izvedbo pravniških državnih izpitov;

-       organizira in skrbi za izvedbo drugih preizkusov znanja za potrebe v pravosodju;

-       organizira in skrbi za izvedbo različnih oblik stalnega izobraževanja sodnikov, strokovnih sodelavcev ter sodnega osebja;

-       izvaja obvezno strokovno usposabljanje predsednikov in direktorjev sodišč;

-       izdaja strokovne publikacije. Za strokovno pomoč pri izvedbi nalog CIP-a se oblikuje strokovni svet, katerega člani so:

-       dva predstavnika ministrstva, pristojnega za pravosodje;

-       en predstavnik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije;

-       en predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije;

-       en predstavnik Državnega pravobranilstva Republike Slovenije;

-       en predstavnik Sodnega sveta Republike Slovenije;

-       en predstavnik Slovenskega sodniškega društva;

-       en predstavnik Društva državnih tožilcev Slovenije;

-       en predstavnik posamezne pravne fakultete v Republiki Sloveniji. Delo strokovnega sveta vodi minister, pristojen za pravosodje, ali po njegovem pooblastilu državni sekretar. Z aktom o ustanovitvi strokovnega sveta se določi sestava, naloge, način dela, sredstva in drugi pogoji za delo strokovnega sveta. CIP vodi sodnik, ki je dodeljen na CIP v skladu z določbami zakona, ki ureja sodniško službo.

V Republiki Sloveniji se za dan pravosodja določi 4. november. Minister, pristojen za pravosodje, lahko javnim uslužbencem sodišč, državnih tožilstev, državnega pravobranilstva in ministrstva, pristojnega za pravosodje, predsednik Vrhovnega sodišča pa sodnikom in drugim funkcionarjem sodišč, praviloma na dan pravosodja podeljuje priznanja za posebne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane zahtevne projekte iz njihove pristojnosti oziroma opravljanje nalog ali pooblastil. Za potrebe izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za pravosodje, oziroma Vrhovno sodišče obdeluje naslednje osebne podatke: osebno ime, strokovni naslov, znanstveni naslov, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča, funkcijo, naziv ali delovno mesto, razlog podelitve in vrsta priznanja. Zaradi zagotavljanja obveščanja javnosti, izrekanja javnih priznanj funkcionarjem ali javnim uslužbencem oziroma sodnikom, preglednega delovanja in spoštovanja ugleda sodne oblasti, državnega tožilstva, državnega pravobranilstva in ministrstva, pristojnega za pravosodje, so osebno ime, strokovni naslov, znanstveni naslov, funkcija, naziv ali delovno mesto, razlog podelitve in vrsta priznanja javni. Vrste priznanj, pogoji in postopek podeljevanja priznanj ter oblika podelitve priznanja se uredijo v pravilniku, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje.

Letni obseg finančnih sredstev za plače sodnikov in drugega osebja sodišč, za stroške poslovanja sodišč, za njihovo opremo in za zagotavljanje prostorskih pogojev se določi v proračunu. Obseg finančnih sredstev za plače sodnikov in sodnega osebja ter za stroške poslovanja sodišč se v okviru državnega proračuna Republike Slovenije na podlagi finančnih načrtov posameznih sodišč zagotavlja pri proračunskem uporabniku Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Za usklajevanje predlogov finančnih načrtov sodišč in kadrovskih načrtov sodišč, v skladu z zakonom, ki ureja javne finance oziroma javne uslužbence, se pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije oblikuje proračunski odbor sodstva, ki ga vodi generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Proračunski odbor sodstva sestavljajo predstavniki Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, višjih, okrožnih sodišč in Okrajnega sodišča v Ljubljani, ter predstavniki sodnega sveta in ministrstva, pristojnega za pravosodje. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, sprejme poslovnik o organizaciji in delovanju proračunskega odbora sodstva. Odredbodajalci za sredstva posameznih sodišč so lahko v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, tudi generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in direktorji sodišč. V primeru prenosa pristojnosti pooblaščena oseba odgovarja za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi. V okviru državnega proračuna Republike Slovenije se obseg finančnih sredstev za opremo sodišč in za zagotavljanje prostorskih pogojev sodišč oblikuje in zagotavlja pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, za informatizacijo sodišč pa pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.

(črtan)

Če Vlada Republike Slovenije ali ministrstvo, pristojno za pravosodje, zaradi povečanja učinkovitosti sodstva in odprave sodnih zaostankov sprejme ustrezen program oziroma projekt državnega pomena, za izvedbo katerega se v proračunu Republike Slovenije zagotovijo ustrezna sredstva, sodnikom, ki sodelujejo pri takem programu oziroma projektu, pripada plačilo za povečan obseg dela v obsegu in pod pogoji skladno z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

V zadevah pravosodne uprave občuje ministrstvo, pristojno za pravosodje, s sodišči preko predsednikov sodišč oziroma direktorjev sodišč in generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevah iz njihove pristojnosti. Neposredno s sodnikom lahko občuje samo v zadevah mednarodne pravne pomoči, v drugih zadevah pa le, kadar je tako določeno v zakonu ali sodnem redu.

Za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog se lahko ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, dodeli eden ali več sodnikov. Dodeljeni sodnik odgovarja za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka ministru, pristojnemu za pravosodje.

Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi centralno kadrovsko evidenco za sodnike, strokovne sodelavce, sodniške pomočnike, upravno tehnično in drugo osebje sodišč. Centralna kadrovska evidenca zajema osebne podatke o imenu, datumu rojstva, stalnem prebivališču, šolanju, izobraževanju, znanju tujih jezikov ter druge podatke, ki jih določa zakon. Podatke iz prejšnjega odstavka posredujejo ministrstvu sodišča na način, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje.

Oseba, katere podatki so vpisani v centralni kadrovski evidenci, ima vselej pravico zahtevati vpogled v podatke, ki se nanašajo nanjo, in zahtevati popravek, če so podatki napačni. Sodni svet lahko od ministrstva, pristojnega za pravosodje, zahteva vse podatke iz centralne kadrovske evidence, ki se nanašajo na sodnike. Podatki iz centralne kadrovske evidence se lahko uporabijo le za izvajanje tega zakona in zakona, ki ureja položaj sodnikov oziroma drugega sodnega osebja.

S sodnim redom se določajo: notranja organizacija sodišč, način poslovanja sodišč v posameznih vrstah zadev, podrobnejša pravila o dodeljevanju zadev posameznim sodnikom, način poslovanja v primerih, ko stranka, priča ali oškodovanec uporablja pred sodiščem svoj jezik in pisavo, organizacija in poslovanje dežurne službe, poslovanje v zadevah sodne uprave in pisarniško tehnično poslovanje sodišč ter pravila o urejanju drugih vprašanj, če zakon tako določa.

Sodni red predpiše minister, pristojen za pravosodje, po predhodno pridobljenem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Z namenom učinkovitega vodenja in preglednosti sodnih zadev, zaradi njihove evidence ter za statistično poročanje vodijo sodišča vpisnike, imenike in pomožne knjige, ki vsebujejo osebne in druge podatke iz spisov. Podatke iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo in posredujejo sodišča v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili. Dostop do arhiviranih podatkov ima sodišče, ostali pa v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki so trajni. Podrobnejšo obliko in vsebino posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev za poslovanje sodišč, za učinkovito vodenje postopkov ter za statistično poročanje, predpiše v skladu z zakonom minister, pristojen za pravosodje.

Sodišča opravljajo naroke in odločajo v času od 15. julija do 15. avgusta (sodne počitnice) samo v nujnih zadevah. Kot nujne zadeve v smislu prejšnjega odstavka se štejejo:

1.     preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji,

2.     izdaja začasne odredbe,

3.     nepravdne in izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona,

4.     nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah,

5.     menični in čekovni protesti ter menične tožbe,

6.     spori za objavo popravka objavljene informacije,

7.     popis zapustnikovega premoženja,

8.     zadeve prisilne poravnave in stečaja,

9.     druge zadeve, za katere tako določa zakon. Razen v zadevah iz prejšnjega odstavka, v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice.

Ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob večjih epidemijah ali podobnih večjih izrednih dogodkih (v nadaljnjem besedilu: izredni dogodki), ki lahko v večjem obsegu ovirajo nemoteno oziroma redno izvajanje sodne oblasti, posamezna sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen tega zakona. Razen v zadevah iz drugega odstavka 83. člena tega zakona v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Za nemoteno izvajanje sodne oblasti se lahko ob izrednih dogodkih uvedejo tudi drugi ukrepi v skladu z določbami tega zakona, zakona, ki ureja sodniško službo, zakonov, ki urejajo sodne postopke in Sodnega reda tako, da se v največjem možnem obsegu zagotavlja redno izvajanje sodne oblasti v nujnih zadevah. Ukrepi iz prejšnjega odstavka lahko trajajo dokler obstajajo razlogi iz prejšnjega odstavka, vendar največ dva meseca. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, z odredbo odloči, da so nastali pogoji iz prvega odstavka tega člena. Odredbo pošlje v seznanitev ministru, pristojnemu za pravosodje, ter objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Na podlagi odredbe lahko predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije odloči o ukrepih iz prvega odstavka tega člena.

Sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče oceni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Sodni cenilci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice ter mnenje o njeni vrednosti oziroma o denarni vrednosti na njej povzročene škode. Sodni tolmači so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da na zahtevo sodišča tolmačijo na narokih oziroma prevajajo listine. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, so dolžni sodni izvedenci in sodni cenilci po preteku petih let od dneva imenovanja in ob preteku vsakih nadaljnjih pet let, predložiti ministru, pristojnemu za pravosodje, dokazila o izpolnjevanju pogojev iz petega odstavka 87. člena tega zakona.

Osebe, imenovane za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, se smejo sklicevati na to svojo lastnost samo, kadar dajejo izvide in mnenja, cenitve, tolmačenja in prevode na zahtevo sodišča ali na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic ter za obrambo svojih pravic ali svojega ugleda.

Sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače imenuje minister, pristojen za pravosodje, za določeno področje izvedenskega ali cenilskega dela oziroma za prevajanje govorjene in pisne besede iz ali v določen jezik ter tolmačenje govorice in znakov gluhonemih.

Za sodnega izvedenca je lahko imenovan, kdor:

1.     je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in aktivno obvlada slovenski jezik,

2.     je poslovno sposoben,

3.     je osebnostno primeren,

4.     ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bil moralno neprimeren za opravljanje izvedenskega dela, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njegovega dela ali ugledu sodišča,

5.     ima univerzitetno izobrazbo in ima ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno vrsto izvedenskega dela,

6.     ima šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati izvedensko delo,

7.     ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedeništvom. Oseba, ki želi biti imenovana za izvedenca, mora ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka posredovati še naslednje podatke: osebno ime, datum in kraj rojstva, poštni naslov, na katerem je dosegljiva, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, kontaktno telefonsko številko, lahko pa tudi kontaktno številko telefaksa ali naslova elektronske pošte, podatke o zaposlitvi ali drugem statusu, navedbo strokovnega področja, za katero želi biti imenovana, in enotno matično številko občana (EMŠO). Oseba te podatke in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka posreduje za potrebe postopka imenovanja, naknadnega preverjanja izpolnjevanja pogojev in postopka razrešitve. Ni osebnostno primeren za delo izvedenca, kdor se je ali se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da izvedenskega dela ne bo opravljal pošteno in vestno. Šteje se tudi, da pogoj iz 3. točke prvega odstavka tega člena ni izpolnjen v primeru, ko še ni preteklo 2 leti od pravnomočnosti odločbe o razrešitvi, če je bila oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, razrešena kot sodni izvedenec iz razloga po 3. ali 4. točki prvega odstavka 89. člena tega zakona. Izjemoma je lahko imenovana za sodnega izvedenca oseba, ki ima visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo s področij, kjer primanjkuje sodnih izvedencev in ni kandidatov z ustrezno univerzitetno izobrazbo, prav tako je lahko izjemoma imenovana za sodnega izvedenca oseba, ki ne izpolnjuje pogoja iz šeste točke prvega odstavka tega člena, če gre za strokovnjaka s področja, za katerega bo imenovan, če na tem področju primanjkuje sodnih izvedencev. Zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje izvedenskega dela minister, pristojen za pravosodje, zahteva od kandidata predložitev mnenja ustreznega državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije, lahko pa odredi tudi poseben preizkus strokovnosti pred komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov s področja, na katerem bo oseba opravljala izvedensko delo. Člani komisije morajo imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo kot kandidat za sodnega izvedenca. Sodni izvedenci in sodni cenilci so se dolžni strokovno izpopolnjevati in sproti seznanjati zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki ter aktivno sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje. Minister, pristojen za pravosodje, lahko določi, da morajo sodni izvedenci iz posameznih strokovnih področjih v določenem roku opraviti posebne preizkuse znanja glede novih dognanj in metod dela v stroki. Če se izvedenec ne prijavi k preizkusu, ali preizkusa ne opravi, se razreši. Vsebino in način opravljanja preizkusa strokovnosti in posebnega preizkusa znanja predpiše minister, pristojen za pravosodje.

Sodni izvedenci so imenovani z dnem, ko pred ministrom, pristojnim za pravosodje, izrečejo naslednjo prisego: "Prisegam pri svoji časti, da bom izvedensko delo opravljal-a po svoji vesti, nepristransko, v skladu s pravili znanosti in strokovnega znanja in da bom podajal-a svoje izvide in mnenja natančno in popolno.". Ministrstvo, pristojno za pravosodje, za odločanje in vodenje postopkov po tem zakonu in za zagotavljanje pravne varnosti v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi upravlja imenik sodnih izvedencev, ki obsega naslednje podatke: osebno ime, znanstveni ali strokovni naslov, strokovno področje, za katero je sodni izvedenec imenovan, datum imenovanja, poklic, datum in kraj rojstva, enotno matično številko občana (EMŠO), poštni naslov, na katerem je dosegljiv, kontaktno številko telefona, kontaktno številko telefaksa, kontaktni naslov elektronske pošte in podatke o zaposlitvi ali drugem statusu. Imenik sodnih izvedencev je za pravno varnost, delovanje sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih ter informiranje strank javen v delu, ki obsega naslednje podatke: osebno ime sodnega izvedenca, znanstveni ali strokovni naslov, poštni naslov, na katerem je dosegljiv, kontaktno številko telefona, številko telefaksa, naslov elektronske pošte in strokovno področje, za katero je imenovan za izvedenca. Javni del imenika se lahko objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje. Za potrebe posodabljanja imenika sodnih izvedencev ter vodenja ali odločanja v postopkih po tem zakonu ali drugih zakonih lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, pridobiva in obdeluje podatek o stalnem in začasnem prebivališču sodnega izvedenca od upravljavca centralnega registra prebivalstva vsakih šest mesecev ali, če obstaja sum, da sodni izvedenec ministrstvu ni posredoval točnega podatka. Za namene iz prejšnjega stavka lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, podatek o vpisu sodnega izvedenca v kazensko evidenco ali izpisu sodnega izvedenca iz nje glede kaznivih dejanj iz 4. točke prvega odstavka 87. člena tega zakona pridobi od upravljavca kazenske evidence in ga obdeluje za ta namen. Za namene iz prvega stavka tega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, pridobiva in obdeluje podatek o datumu smrti sodnega izvedenca od upravljavca matičnega registra. Za namene iz prejšnjega odstavka je sodni izvedenec dolžan pisno ali po elektronski poti sporočiti ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, vsako spremembo podatkov o poštnem naslovu, na katerem je dosegljiv, naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, kontaktni telefonski številki oziroma kontaktni številki telefaksa ali naslovu elektronske pošte. Sodni izvedenec je tudi za to dolžan posredovati pisno izjavo, da so vsi podatki iz prvega in drugega odstavka 87. člena tega zakona točni, oziroma podatke, ki so spremenjeni, in sicer do konca prvega meseca v koledarskem letu. Če sodni izvedenec ne posreduje pisne izjave v roku iz drugega stavka prejšnjega odstavka, ga ministrstvo, pristojno za pravosodje, izbriše iz tistega imenika, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje, in se ponovno vpiše v ta imenik po posredovanju zahtevane izjave.

Minister, pristojen za pravosodje, razreši sodnega izvedenca:

1.     če sam zahteva razrešitev;

2.     če ne izpolnjuje več pogojev iz četrtega odstavka 84. člena tega zakona ali pogojev iz prvega odstavka 87. člena tega zakona;

3.     če svojih dolžnosti ni opravil redno;

4.     če svojih dolžnosti ne opravlja vestno;

5.     če ravna v nasprotju z določbo 85. člena tega zakona;

6.     če se ukvarja s pridobitno dejavnostjo, ki bi lahko vplivala na objektivno in od zunanjih vplivov neodvisno opravljanje te funkcije. Za ugotavljanje razloga iz 4. točke prejšnjega odstavka minister, pristojen za pravosodje, ustanovi komisijo, katere naloge in pristojnosti so določene v podzakonskem predpisu, ki ga sprejme minister, pristojen za pravosodje. Postopka za razrešitev iz razloga po 4. točki prejšnjega odstavka ni mogoče uvesti pred pravnomočnostjo sodne zadeve, v kateri je izvedenec podal izvedeniško mnenje. Nezdružljivost opravljanja pridobitne dejavnosti s sodnim izvedeništvom ugotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Sodni izvedenec ima pravico do nagrade za svoje izvedensko delo in pravico do povrnitve stroškov, ki jih je imel v zvezi z izvedenskim delom.

Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpiše način imenovanja in razrešitve sodnih izvedencev ter tarifo za plačevanje storitev po prejšnjem členu.

Določbe 87. do 91. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za sodne cenilce, določbe drugega odstavka 87. člena, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 88. člena ter 89. do 91. člena tega zakona, razen 6. točke prvega odstavka 89. člena, pa za sodne tolmače.

Za sodnega tolmača je lahko imenovan, kdor je poleg izpolnjevanja pogojev iz 1. do 5. točke prvega odstavka 87. člena tega zakona uspešno opravil preizkus znanja za sodnega tolmača. Izjemoma je lahko imenovana za sodnega tolmača oseba, z izobrazbo nižjo od zahtevane, če obvlada tuj jezik, za katerega primanjkuje sodnih tolmačev, ker gre za tuj jezik, ki se v postopkih pred državnimi organi Republike Slovenije redko uporablja. Vsebino in način opravljanja preizkusa znanja iz prvega odstavka tega člena ter način poslovanja sodnega tolmača, kadar posluje po določbi tretjega odstavka 84. člena tega zakona, predpiše minister, pristojen za pravosodje.

Sodni tolmač izreče pred ministrom, pristojnim za pravosodje, naslednjo prisego: "Prisegam, da bom svoje delo kot sodni tolmač opravljal-a vestno, natančno in po svojem najboljšem znanju.".

Če je zoper sodnega izvedenca, sodnega cenilca oziroma sodnega tolmača uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti, minister, pristojen za pravosodje, sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu oziroma sodnemu tolmaču začasno prepove opravljati delo iz 84. člena tega zakona. Začasna prepoved traja do pravnomočnosti odločbe,. s katero se konča kazenski postopek. Zoper odločbo o začasni prepovedi opravljanja dela je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od njene vročitve.

Upravljavci uradnih evidenc, registrov, javnih knjig, zbirk osebnih podatkov ter drugih varovanih podatkov, ki jih sodni izvedenec ali sodni cenilec potrebuje za izdelavo izvedeniškega mnenja ali cenitve v konkretnem sodnem postopku, morajo sodnim izvedencem ali sodnim cenilcem na podlagi priložene odredbe ali sklepa sodišča za izdelavo izvedeniškega mnenja ali cenitve brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati zahtevane podatke. Prav tako morajo potrebne podatke sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati osebe zasebnega sektorja, pod pogojem, da je ta obveznost izrecno navedena v odredbi ali sklepu sodišča za izdelavo izvedeniškega mnenja ali cenitve.

Sredstva za plačilo stroškov in povračilo stroškov sodnih izvedencev, sodnih cenilcev oziroma sodnih tolmačev zagotavlja država v predračunu sodišča, če tako določa zakon. Zakon določa, v katerih primerih in katera stranka ali drug udeleženec v postopku je dolžan povrniti sredstva, izplačana na podlagi prejšnjega odstavka. DRUGI DEL

Sodno oblast izvajajo v Republiki Sloveniji sodniki na sodiščih iz prvega odstavka 98. člena tega zakona (sodišča s splošno pristojnostjo). Na sodiščih, ustanovljenih za zadeve z določenih pravnih področij, se izvaja sodna oblast v okviru pristojnosti, ki je z zakonom izrecno določena (specializirana sodišča).

V Republiki Sloveniji so:

1.     okrajna sodišča.

2.     okrožna sodišča.

3.     višja sodišča,

4.     Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vrhovno sodišče). Specializirana sodišča, ustanovljena s posebnim zakonom, imajo, če zakon ne določa drugače:

1.     položaj okrožnega sodišča tista sodišča prve stopnje, katerih pritožbena stopnja je specializirano višje sodišče;

2.     položaj višjega sodišča tista sodišča druge stopnje, ki odločajo o pritožbah zoper odločbe specializiranih sodišč prve stopnje;

3.     položaj višjega sodišča tista sodišča prve stopnje, katerih pritožbena stopnja je Vrhovno sodišče.

Sodišče, ki ima najmanj deset sodnikov, lahko organizira oddelke po pravnih področjih. Sodni oddelek se organizira za posamezno pravno področje, na katero je s polno obremenitvijo razporejenih najmanj pet sodnikov, oziroma najmanj deset zaposlenih (sodno osebje). Ne glede na prejšnja odstavka se oddelki lahko organizirajo pri vsakem okrožnem sodišču za družinskopravno področje, na sodiščih, ki imajo položaj višjega sodišča, in na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.

Okrajna sodišča so pristojna: I.     v kazenskih zadevah:

1.   za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let, razen v zadevah kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja;

2.   za opravljanje preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejšnje točke;

3.   za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon; II.    v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji:

1.   v pravdnih zadevah v skladu z zakonom o pravdnem postopku;

2.   v zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah, če zakon ne določa drugače, ter za vodenje zemljiške knjige; ( se delno ne uporablja )

3.   v zadevah izvršbe in zavarovanja, če zakon ne določa drugače; III.   za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah, kadar tako določa zakon; IV.  za opravljanje zadev pravne pomoči, za katere ni po zakonu pristojno drugo sodišče in za opravljanje mednarodne pravne pomoči v zadevah o prekrških.

Za odločanje o predlogih za izvršbo na podlagi verodostojne listine in o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Pri okrajnem sodišču vodi postopek in sodi oziroma odloča sodnik posameznik.

Okrožna sodišča so pristojna: I.     v kazenskih zadevah:

1.   za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera niso pristojna okrajna sodišča;

2.   za opravljanje preiskave oziroma preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejšnje točke;

3.   za opravljanje predhodnega postopka in sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih mladoletnikov;

4.   za odločanje na prvi stopnji o izvršitvi kazenske sodbe tujega sodišča;

5.   za izvrševanje kazenskih sodb iz 1., 3. in 4. točke ter za izvrševanje kazenskih sodb okrajnih sodišč;

6.   za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine;

7.   za odločanje v zunajobravnavnem senatu (tudi v kazenskih zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč);

8.   za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon;

9.   za opravljanje nadzorstva glede zakonitega in pravilnega ravnanja z obsojenci ter nadzorstva nad priporniki; II.    v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji:

1.   v pravdnih zadevah v skladu z zakonom o pravdnem postopku;

2.   o priznanju tujih sodnih odločb;

3.   v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča, ter v sporih v zvezi z njimi;

4.   v sporih o pravicah intelektualne lastnine;

5.   o predlogih za izdajo začasnih odredb vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, oziroma zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost ter o predlogih za izdajo začasnih odredb v zadevah v zvezi z intelektualno lastnino;

6.   v nepravdnih postopkih o zadevah, za katere tako določa zakon. III.   za vodenje sodnega registra; IV.  za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah, če tako določa zakon; V.   za opravljanje zadev pravne pomoči v zadevah iz točke I. do IV. in za opravljanje mednarodne pravne pomoči, če zakon za posamezne vrste zadev ne določa drugače.

V zadevah iz prejšnjega člena vodi postopek in sodi oziroma odloča sodnik posameznik, razen če zakon določa, da sodi senat. Kadar zakon določa, da v zadevah iz prejšnjega člena odloča senat, le-tega sestavljajo sodnik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika kot člana senata, če zakon ne določa drugače. Kadar zakon določa, da v zadevah iz prejšnjega člena odloča petčlanski senat, le-tega sestavljajo en sodnik kot predsednik senata ter en sodnik in trije sodniki porotniki kot člani senata, če zakon ne določa drugače.

Okrožno sodišče, katerega sodno območje obsega tudi teritorialno morje Republike Slovenije, je poleg zadev iz 101. člena tega zakona pristojno za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v vseh sporih, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju ter sporih, v katerih se uporablja pomorsko pravo, v sporih glede izkoriščanja morja in morskega dna ter za odločanje o vpisih v register ladij. ( delno prenehal veljati ) Za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine je na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami, risbami in tehničnimi izboljšavami.

Višja sodišča so pristojna:

1.     za sojenje oziroma odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja;

2.     za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okrožnimi sodišči s svojega območja in za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo okrajno oziroma okrožno sodišče s svojega območja;

3.     za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.

Višje sodišče sodi oziroma odloča v zadevah iz 1. in 2. točke prejšnjega člena v senatu, ki ga sestavlja en sodnik kot predsednik senata, sodnik – poročevalec in sodnik – član senata, če zakon ne določa, da sodi oziroma odloča sodnik posameznik. V zadevah iz 3. točke prejšnjega člena odloča sodnik posameznik. Če zakon določa, da zadeve opravlja senat; je ta sestavljen po določbi prejšnjega odstavka.

Predsednik skupno neposredno višjega sodišča lahko na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju. Predsednik sodišča, ki odloči o prenosu pristojnosti, določi število in vrsto zadev, ki bodo prenesene, ter pravila za izbiro zadev. Po določbah prvega in drugega odstavka tega člena ni mogoče prenesti pristojnosti za sojenje v zadevah, za katere zakon določa izključno krajevno pristojnost.

Vrhovno sodišče je pristojno:

1.     za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v upravnih in računsko upravnih sporih, razen v zadevah, za katere zakon določa pristojnost drugega sodišča prve stopnje;

2.     za sojenje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje v zadevah iz prejšnje točke ter o pritožbah zoper odločbe sodišč prve stopnje, za katere tako določa zakon;

3.     za sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje;

4.     za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč, razen v primerih, ko je za odločanje o izrednem pravnem sredstvu pristojno drugo sodišče;

5.     za odločanje v sporih o pristojnosti med nižjimi sodišči, razen v primerih, ko zakon določa, da je za odločanje o takšnem sporu pristojno drugo sodišče;

6.     za odločanje o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih določa zakon;

7.     za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon. O predlogih za dopustitev kontrole pisem in drugih pošiljk ter nadzorovanje in snemanje telekomunikacij in nadzorovanje telekomunikacij z izpisom telekomunikacijskega prometa v Republiki Sloveniji odloča predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik.

Vrhovno sodišče odloča v senatu treh sodnikov, v senatu petih sodnikov pa, kadar zakon tako določa. O pravnem sredstvu zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, izdano v senatu petih sodnikov, odloča Vrhovno sodišče v senatu sedmih sodnikov, sicer pa v senatu petih sodnikov. Za sestavo senata Vrhovnega sodišča se smiselno uporablja določba prvega odstavka 105. člena tega zakona.

Vrhovno sodišče vodi evidenco sodne prakse sodišč Republike Slovenije in spremlja sodno prakso meddržavnih sodišč.

Vrhovno sodišče skrbi za enotno sodno prakso. Vrhovno sodišče Republike Slovenije vsako leto javno objavi poročilo o delu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v preteklem letu.

Občna seja Vrhovnega sodišča:

1.     sprejema načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov;

2.     sprejema pravna mnenja o vprašanjih sodne prakse;

3.     odloča o pobudah za izdajo ali spremembo zakona;

4.     določa način spremljanja sodne prakse na sodiščih;

5.     opravlja druge zadeve iz pristojnosti Vrhovnega sodišča, če zakon tako določa. Pravna mnenja iz prejšnjega odstavka so obvezna za senate Vrhovnega sodišča in se lahko spremenijo samo na novi občni seji.

Občno sejo sestavljajo vsi sodniki Vrhovnega sodišča. Občna seja veljavno sklepa, če sta navzoči najmanj dve tretjini sodnikov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina vseh sodnikov Vrhovnega sodišča in večina sodnikov oddelka, v katerega delovno področje sodi obravnavano vprašanje. Občno sejo skliče predsednik Vrhovnega sodišča. Vodenje in način dela občne seje uredi poslovnik, ki je veljavno sprejet, če zanj glasujeta najmanj dve tretjini sodnikov Vrhovnega sodišča. Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Obravnavanje in sprejem načelnega pravnega mnenja oziroma pravnega mnenja lahko predlaga oddelek Vrhovnega sodišča, v katerega pravno področje sodi vprašanje. na katero naj se nanaša načelno pravno mnenje oziroma pravno mnenje. Predlog iz prejšnjega odstavka sprejme oddelek z večino glasov sodnikov tega oddelka.

Če je pravnomočna sodba ali druga sodna odločba spremenjena z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, izdano na podlagi ustavne pritožbe, jo sodišče izvrši v skladu z odločbo ustavnega sodišča.

Odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice izvrši pristojno sodišče Republike Slovenije neposredno samo, če tako določa ratificirana mednarodna pogodba ali če tako določa zakon, ki ureja sodni postopek.

Kadar je odločba sodišča odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti, lahko sodišče izda sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, v skladu z mednarodno pogodbo, s katero Republika Slovenija prenaša izvrševanje dela suverenih pravic na institucije Evropske unije. Kadar je odločba Vrhovnega sodišča ali odločba drugega sodišča, zoper katero stranke v postopku ne morejo vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva, odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti, je Vrhovno sodišče oziroma drugo sodišče dolžno izdati sklep, v skladu z mednarodno pogodbo iz prejšnjega odstavka, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti. Postopek v zadevi, kjer je bil vložen predlog iz prvega ali drugega odstavka tega člena, sodišče s sklepom iz prvega ali drugega odstavka tega člena prekine do prejema predhodne odločbe, s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja prekinitev postopka v zadevi, o kateri sodišče odloča. Zoper sklep o prekinitvi ni dovoljeno vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva. Če je sodišče predhodno vprašanje odstopilo v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, sme s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja postopek v zadevi, o kateri sodišče odloča, do prejema odločbe o tem vprašanju opravljati samo tista procesna dejanja in sprejemati samo tiste odločitve, ki ne dopuščajo nobenega odlašanja, če niso vezane na vprašanja, zaradi katerih je sodišče zaprosilo za predhodno odločanje, ali če ne urejajo dokončno pravnega razmerja. Če sodišče ne sme več uporabljati določbe, ki je bila razlog za njegov odstop predhodnega vprašanja in če predhodna odločba Sodišča Evropskih skupnosti še ni bila sprejeta, mora odstopljeno predhodno vprašanje brez odlašanja umakniti, razen, če obstajajo zakonski razlogi za nadaljevanje postopka. Predhodna odločba Sodišča Evropskih skupnosti je za sodišče obvezujoča. Sodišča posredujejo izvod predhodnega vprašanja in odločbe Sodišča Evropskih skupnosti o predhodnem vprašanju brez odlašanja v vednost Vrhovnemu sodišču. TRETJI DEL

V Republiki Sloveniji so:

1.     Okrajno sodišče v Ajdovščini s sedežem v Ajdovščini,

2.     Okrajno sodišče v Brežicah s sedežem v Brežicah,

3.     Okrajno sodišče v Celju s sedežem v Celju,

4.     Okrajno sodišče v Cerknici s sedežem v Cerknici,

5.     Okrajno sodišče v Črnomlju s sedežem v Črnomlju,

6.     Okrajno sodišče v Domžalah s sedežem v Domžalah,

7.     Okrajno sodišče v Gornji Radgoni s sedežem v Gornji Radgoni,

8.     Okrajno sodišče v Grosupljem s sedežem v Grosupljem,

9.     Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici s sedežem v Ilirski Bistrici,

10.  Okrajno sodišče v Idriji s sedežem v Idriji,

11.  Okrajno sodišče na Jesenicah s sedežem na Jesenicah,

12.  Okrajno sodišče v Kamniku s sedežem v Kamniku,

13.  Okrajno sodišče v Kočevju s sedežem v Kočevju,

14.  Okrajno sodišče v Kopru s sedežem v Kopru,

15.  Okrajno sodišče v Kranju s sedežem v Kranju,

16.  Okrajno sodišče v Krškem s sedežem v Krškem,

17.  Okrajno sodišče v Lenartu s sedežem v Lenartu,

18.  Okrajno sodišče v Lendavi s sedežem v Lendavi,

19.  Okrajno sodišče v Litiji s sedežem v Litiji,

20.  Okrajno sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani,

21.  Okrajno sodišče v Ljutomeru s sedežem v Ljutomeru,

22.  Okrajno sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru,

23.  Okrajno sodišče v Murski Soboti s sedežem v Murski Soboti,

24.  Okrajno sodišče v Novi Gorici s sedežem v Novi Gorici,

25.  Okrajno sodišče v Novem mestu s sedežem v Novem mestu,

26.  Okrajno sodišče v Ormožu s sedežem v Ormožu,

27.  Okrajno sodišče v Piranu s sedežem v Piranu,

28.  Okrajno sodišče v Postojni s sedežem v Postojni,

29.  Okrajno sodišče na Ptuju s sedežem na Ptuju,

30.  Okrajno sodišče v Radovljici s sedežem v Radovljici,

31.  Okrajno sodišče v Sevnici s sedežem v Sevnici,

32.  Okrajno sodišče v Sežani s sedežem v Sežani,

33.  Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici s sedežem v Slovenski Bistrici,

34.  Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu s sedežem v Slovenj Gradcu,

35.  Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah s sedežem v Slovenskih Konjicah,

36.  Okrajno sodišče v Šentjurju s sedežem v Šentjurju,

37.  Okrajno sodišče v Škofji Loki s sedežem v Škofji Loki,

38.  Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah s sedežem v Šmarju pri Jelšah,

39.  Okrajno sodišče v Tolminu s sedežem v Tolminu,

40.  Okrajno sodišče v Trbovljah s sedežem v Trbovljah,

41.  Okrajno sodišče v Trebnjem s sedežem v Trebnjem,

42.  Okrajno sodišče v Velenju s sedežem v Velenju,

43.  Okrajno sodišče na Vrhniki s sedežem na Vrhniki,

44.  Okrajno sodišče v Žalcu s sedežem v Žalcu. Posamezno okrajno sodišče je organizacijska enota okrožnega sodišča z njegovega območja, razen Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je samostojna organizacijska enota. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami. Vlada Republike Slovenije z uredbo določi katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, in pri tem upošteva enakomerno geografsko in prebivalstveno razdelitev teh območij ter dostopnost prebivalstva do sedeža sodišč. Za območje Okrajnega sodišča v Kopru se po tem zakonu šteje tudi območje katastrske občine, ki obsega teritorialno morje Republike Slovenije in vsa plovila, registrirana v Republiki Sloveniji, ki so v mednarodnih vodah.

V Republiki Sloveniji so:

1.     Okrožno sodišče v Celju s sedežem v Celju,

2.     Okrožno sodišče v Kopru s sedežem v Kopru,

3.     Okrožno sodišče v Kranju s sedežem v Kranju,

4.     Okrožno sodišče v Krškem s sedežem v Krškem,

5.     Okrožno sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani,

6.     Okrožno sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru,

7.     Okrožno sodišče v Murski Soboti s sedežem v Murski Soboti,

8.     Okrožno sodišče v Novi Gorici s sedežem v Novi Gorici,

9.     Okrožno sodišče v Novem mestu s sedežem v Novem mestu,

10.  Okrožno sodišče na Ptuju s sedežem na Ptuju,

11.  Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu s sedežem v Slovenj Gradcu. Območje Okrožnega sodišča v Celju obsega območja Okrajnega sodišča v Celju, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Velenju in Žalcu, območje Okrožnega sodišča v Kopru obsega območja Okrajnega sodišča v Kopru, Ilirski Bistrici, Piranu, Postojni in Sežani, območje Okrožnega sodišča v Novi Gorici obsega območja Okrajnega sodišča v Novi Gorici, Ajdovščini, Idriji, Novi Gorici in Tolminu, območje Okrožnega sodišča v Kranju obsega območja Okrajnega sodišča v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici in Škofji Loki, območje Okrožnega sodišča v Krškem obsega območja Okrajnega sodišča v Krškem, Brežicah in Sevnici, območje Okrožnega sodišča v Ljubljani obsega območja Okrajnega sodišča v Ljubljani, na Vrhniki, v Cerknici, Domžalah, Grosupljem, Kamniku, Kočevju, Litiji in Trbovljah, območje Okrožnega sodišča v Novem mestu obsega območja Okrajnega sodišča v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem, območje Okrožnega sodišča na Ptuju obsega območji Okrajnega sodišča na Ptuju in v Ormožu, območje Okrožnega sodišča v Mariboru obsega območja Okrajnega sodišča v Mariboru, Lenartu in Slovenski Bistrici, območje Okrožnega sodišča v Murski Soboti obsega območja Okrajnega sodišča v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru, območje Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu pa obsega območje Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. Za območje Okrožnega sodišča v Kopru se šteje tudi območje katastrske občine, ki obsega teritorialno morje in plovila po določbi četrtega odstavka prejšnjega člena. Minister, pristojen za pravosodje, lahko po predhodnem mnenju predsednika okrožnega sodišča, katerega zunanji oddelek ali oddelki se ustanavljajo, ustanovi zunanji oddelek ali oddelke tega okrožnega sodišča, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Notranjo organizacijo in pristojnost zunanjega oddelka ali oddelkov določi predsednik sodišča, katerega oddelki se ustanavljajo. Na zunanji oddelek lahko predsednik sodišča z letnim razporedom razporedi sodnike iz sedeža sodišča, če je to potrebno, da se omogoči redno izvajanje sodne oblasti ali če je to potrebno, da se odpravijo zaostanki pri delu tega oddelka. Utemeljeni razlogi iz četrtega odstavka tega člena so zlasti preobremenjenost posameznega okrožnega sodišča in potrebe prebivalstva po ustanovitvi zunanjega oddelka ali oddelkov.

V Republiki Sloveniji so:

1.     Višje sodišče v Celju s sedežem v Celju,

2.     Višje sodišče v Kopru s sedežem v Kopru,

3.     Višje sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani,

4.     Višje sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru. Območje Višjega sodišča v Celju obsega območje Okrožnega sodišča v Celju, območje Višjega sodišča v Kopru obsega območji Okrožnega sodišča v Kopru in Novi Gorici, območje Višjega sodišča v Ljubljani obsega območja Okrožnega sodišča v Kranju, Krškem, Ljubljani in Novem mestu, območje Višjega sodišča v Mariboru pa obsega območja Okrožnega sodišča v Mariboru, Murski Soboti, na Ptuju in v Slovenj Gradcu.

Vrhovno sodišče ima sedež v Ljubljani. Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 118. člen Prve volitve članov sodnega sveta morajo biti razpisane petnajst dni po uveljavitvi tega zakona. Volitve se izvedejo po določbah 3. poglavja prvega dela tega zakona, kolikor ni s temi posebnimi določbami drugače določeno. 119. člen Pravico voliti in biti voljeni v sodni svet imajo sodniki, ki na dan volitev opravljajo sodniško funkcijo na sodiščih v Republiki Sloveniji in so vpisani v začasni sodniški volilni imenik, ki ga sestavi ministrstvo, pristojno za pravosodje. Glede pravice vpogleda in pravice zahtevati popravo imenika iz prejšnjega odstavka se uporablja določba 23. člena tega zakona. Enega člana sodnega sveta volijo sodniki Vrhovnega sodišča, enega člana sodniki višjih sodišč in Sodišča združenega dela Republike Slovenije, dva člana sodniki temeljnih sodišč in sodišč združenega dela prve stopnje. Dva člana sodnega sveta volijo vsi sodniki iz prvega odstavka tega člena. 120. člen Prve volitve članov personalnih svetov morajo biti razpisane v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona. Volitve se izvedejo po določbi 35. člena tega zakona, kolikor ni s temi posebnimi določbami drugače določeno. V personalne svete temeljnih sodišč, ki imajo več kot -petdeset sodnikov, izvolijo sodniki, ki na dan volitev opravljajo sodniško funkcijo na temeljnih sodiščih, izmed sebe šest sodnikov, sodniki drugih temeljnih sodišč pa štiri sodnike. Prve volitve članov personalnih svetov sodišč združenega dela prve stopnje se razpišejo z dnem, ko pričnejo z delom delovna in socialna sodišča. Do konstituiranja personalnih svetov po prejšnjem odstavku opravljajo funkcijo personalnih svetov sodniki teh sodišč na zboru sodnikov. 121. člen Sodni svet, izvoljen po določbah tega zakona, se konstituira na prvi seji sodnega sveta, ki jo skliče predsednik dotedanjega sodnega sveta v petnajstih- dneh po izvolitvi vseh članov sodnega sveta po določbah tega zakona. Do izvolitve predsednika sodnega sveta vodi delo sodnega sveta najstarejši izvoljeni član sodnega sveta. Če sodni svet iz prvega odstavka tega člena ni konstituiran do 29. marca 1994, se do njegovega konstituiranja podaljša mandat članom sodnega sveta, imenovanim po določbah zakona o rednih sodiščih. 122. člen Okrožna in okrajna sodišča, ustanovljena s tem zakonom, začnejo z delom l. januarja 1995. Višja sodišča nadaljujejo z delom 1. januarja 1995 s pristojnostmi, ki jih imajo po tem zakonu. Vrhovno sodišče nadaljuje z delom 1. januarja 1995 s pristojnostmi, ki jih ima po ustavi in zakonu. Do uveljavitve spremembe sistema kaznivih ravnanj so okrožna sodišča pristojna za sojenje na prvi stopnji o gospodarskih prestopkih. Do zagotovitve materialnih pogojev za delo v Cerknici deluje Okrajno sodišče v Cerknici s sedežem na Rakeku. 123. člen S 1. januarjem 1995 prevzamejo okrožna sodišča vse zadeve temeljnih in višjih sodišč, za katere, so stvarno pristojna po tem ali drugem zakonu. S 1. januarjem 1995 prevzamejo okrajna sodišča vse zadeve temeljnih sodišč, za katere so stvarno pristojna po tem zakonu. Arhive nekdanjih okrožnih sodišč prevzamejo okrožna sodišča iz tega zakona, arhive nekdanjih občinskih sodišč pa okrajna sodišča. Podrobnejša navodila o načinu prevzema zadev in arhivov izda minister, pristojen za pravosodje. 124. člen Sodniki temeljnih sodišč nadaljujejo z delom do izvolitve v trajno sodniško funkcijo oziroma do izteka mandata na okrajnih oziroma okrožnih sodiščih. Sodnike iz prejšnjega odstavka razporedi na delo na okrožna oziroma okrajna sodišča sodni svet. Pri razporejanju upošteva praviloma naslednje:

1.     sodnike, ki so v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona delali na zadevah, ki po tem zakonu sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, razporedi na okrajna sodišča,

2.     sodnike, ki so v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona delali na zadevah, ki po tem zakonu sodijo v pristojnost okrožnih sodišč, razporedi na okrožna sodišča,

3.     sodnike, ki so v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona delali na zadevah, ki po tem zakonu sodijo deloma v pristojnost okrajnih, deloma v pristojnost okrožnih sodišč, razporedi na okrajna ali na okrožna sodišča v sorazmerju s številom določenih sodniških mest v teh sodiščih ter v sorazmerju z njihovo starostjo in dolžino dosedanjega opravljanja sodniške funkcije. Razporeditev iz prejšnjega odstavka se opravi v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, vendar najkasneje do 1. decembra 1994. 125. člen Po 31. decembru. 1994 nadaljujejo personalni sveti temeljnih sodišč z delom kot personalni sveti okrožnih sodišč. 126. člen Do imenovanja sodnikov porotnikov po določbah tega zakona opravljajo dolžnost sodnikov porotnikov pri okrožnih sodiščih sodniki porotniki, ki so ob uveljavitvi tega zakona opravljali dolžnost sodnikov porotnikov pri temeljnih sodiščih. Z dnem uveljavitve tega zakona preneha dolžnost sodnikom porotnikom pri višjih in Vrhovnem sodišču. 127. člen Strokovne in administrativno-tehnične delavce temeljnih sodišč prevzamejo v delovno razmerje okrožna oziroma okrajna sodišča v sorazmerju z obsegom nanje prenešenih pristojnosti. Prevzem delavcev iz prejšnjega odstavka se opravi po navodilih, ki jih izda minister, pristojen za pravosodje. 128. člen Poslovni prostori, ki so ob dnevu uveljavitve tega zakona v uporabi temeljnih sodišč, postanejo last Republike Slovenije. Poslovne prostore iz prejšnjega odstavka prevzamejo v uporabo okrožna oziroma okrajna sodišča, ustanovljena s tem zakonom, v skladu z navodili, ki jih izda minister, pristojen za pravosodje. 129. člen Navodila iz četrtega odstavka 123., drugega odstavka 127. in drugega odstavka 128. člena tega zakona izda minister, pristojen za pravosodje, ko dobi mnenje predsednikov rednih sodišč in sodnega sveta. 130. člen Sodni red predpiše minister, pristojen za pravosodje, najkasneje šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. Do izdaje sodnega reda se za poslovanje sodišč uporabljajo določbe poslovnika za redna sodišča (Uradni list SRS, št. 26/78, 20/88 in 2/89), kolikor niso v nasprotju s tem zakonom. 131. člen Dokler ni oblikovana strokovna služba sodnega sveta po določbah tega zakona, opravlja strokovno in administrativno delo za sodni svet ministrstvo, pristojno za pravosodje. Dokler ministrstvo, pristojno za pravosodje, opravlja dela iz prejšnjega odstavka, se sredstva za delo sodnega sveta zagotavljajo v proračunu v okviru predračuna sredstev ministrstva, pristojnega za pravosodje. 132. člen Predsedniki sodišč po določbah tega zakona morajo biti imenovani najkasneje do 31. decembra 1994. Za predsednika sodišča je lahko imenovan samo sodnik, ki je po določbah zakona izvoljen v trajno sodniško funkcijo. Do imenovanja predsednikov sodišč po prejšnjem odstavku opravljajo funkcijo predsednikov predsedniki rednih sodišč, izvoljeni po dosedanjih predpisih. Če predsedniki okrajnih in okrožnih sodišč niso imenovani do roka iz prvega odstavka tega člena, opravljajo funkcijo predsednikov okrožnih sodišč predsedniki temeljnih sodišč, funkcijo predstojnikov okrajnih sodišč pa vodje enot, ki so to funkcijo opravljali ob uveljavitvi tega zakona. 133. člen Stalni sodni izvedenci in stalni sodni cenilci, imenovani po dosedanjih predpisih, nadaljujejo z delom po določbah tega zakona kot sodni izvedenci in sodni cenilci, imenovani za območje Republike Slovenije. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona vzpostavi imenik sodnih izvedencev in sodnih cenilcev. Stalni sodni tolmači, imenovani po dosedanjih predpisih, nadaljujejo z delom kot sodni tolmači po določbah tega zakona. 134. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77, 4/82, 37/82. 7/86, 41/87, 24/88 in Uradni list RS, št. 8/90), razen določb o organizaciji in pristojnosti temeljnih in višjih sodišč, ki prenehajo veljati 1. januarja 1995, in določb o razrešitvi sodnika, ki prenehajo veljati z dnem izteka mandatov sodnikov, ki sodniško funkcijo opravljajo ob uveljavitvi tega zakona. Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati določba 66. člena zakona o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 70/83. 16/86. 72/86, 74/87, 37/88, 61/88, 57/89, 79/90, 84/90 in 20/91 v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I) v delu, ki določa sestavo sodišča. 1. januarja 1995 se prenehajo uporabljati določbe zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ; št. 4/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90 v zvezi s 4. členom ustavnega zakona iz prejšnjega odstavka) in zakona o kazenskem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 14/85, 74/87, 57/89 in 3/90 v zvezi s 4. členom ustavnega zakona iz prejšnjega odstavka) v delu, v katerem urejajo sestavo sodišča v nasprotju z določbami tega zakona. 135. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 45/95 ) vsebuje naslednjo končno določbo: »5. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS, št. 26/99 ) vsebuje naslednjo končno določbo: »503. člen Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o sodiščih – ZS-B (Uradni list RS, št. 38/99 ) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih – ZS-C (Uradni list RS, št. 28/00 ) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: »49. člen Dosedanji predstojniki okrajnih sodišč in njihovi namestniki opravljajo svojo funkcijo kot predsedniki sodišč in njihovi namestniki do izteka svojega mandata. 50. člen Sodni izvedenci in sodni cenilci imenovani do konca leta 1995, morajo dokazila iz 39. člena tega zakona prvič predložiti v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Sodni izvedenci in sodni cenilci imenovani po dosedanjih prepisih, ki ne izpolnjujejo pogojev glede zahtevane izobrazbe po tem zakonu, lahko nadaljujejo svoje delo ob izpolnjevanju obveznosti iz 39. člena tega zakona. 51. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pomorski zakonik – PZ (Uradni list RS, št. 26/01 ) vsebuje naslednjo končno določbo: »999. člen Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS, št. 56/02 ) vsebuje naslednjo končno določbo: »204. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne eno leto po objavi.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR-C (Uradni list RS, št. 16/04 ) vsebuje naslednjo končno določbo: »43. člen Ta zakon začne veljati 1. maja 2004.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih – ZS-D (Uradni list RS, št. 73/04 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 36. člen CIP in strokovni svet se ustanovita v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona. 37. člen Z dnem začetka dela CIP-a po tem zakonu, preneha z delom Center za izobraževanje v pravosodju. Prevzem sredstev, pravic in obveznosti se uredi z aktom o ustanovitvi. 38. člen Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonske akte iz drugega odstavka 38. člena, osmega odstavka 53.b člena in drugega odstavka 59. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Sodni svet sprejme merila skladno z 28. členom zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Do sprejema meril se uporabljajo merila, ki so veljala na dan uveljavitve tega zakona. 39. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-E (Uradni list RS, št. 72/05 ) spreminja 36. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih – ZS-D (Uradni list RS, št. 73/04 ) tako, da se glasi: »36. člen CIP in strokovni svet se ustanovita najkasneje do 31. decembra 2006.«; ter vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: »6. člen V postopkih imenovanja predsednikov sodišč, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona in je sodni svet do uveljavitve tega zakona ministru, pristojnemu za pravosodje, že poslal predlog po sedmem odstavku 62. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo), ministrstvo, pristojno za pravosodje, predlog vrne sodnemu svetu, da izpelje postopek v skladu s sedmim odstavkom 62. člena zakona. 7. člen Določba 2. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2006. 8. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ZVPSBNO (Uradni list RS, št. 49/06 ) vsebuje naslednjo končno določbo: 28. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2007.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-F (Uradni list RS, št. 127/06 ) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »19. člen Določba 12. člena tega zakona se začne uporabljati z dnem, ko so po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje, izpolnjeni pogoji za vlaganje predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine na predpisanih obrazcih. 20. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-G (Uradni list RS, št. 67/07 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 7. člen Z dnem uveljavitve tega zakona se posebna sodniška mesta, določena za medokrajne in medokrožne sodnike, štejejo za sodniška mesta po prvem odstavku 38. člena zakona. 8. člen Ne glede na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) o krajevni pristojnosti je do uveljavitve sprememb zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, in se nanašajo na krajevno pristojnost v izvršbi na podlagi verodostojne listine, v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine za odločanje o predlogih za izvršbo in za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Ne glede na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) o krajevni pristojnosti je do uveljavitve sprememb zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, in se nanašajo na krajevno pristojnost v izvršbi na podlagi verodostojne listine, v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. 9. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-H (Uradni list RS, št. 45/08 ) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: »PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 22. člen Po izteku mandata članom sodnega sveta, ki jim mandat poteče po uveljavitvi tega zakona, se med novo izvoljenimi člani opravi žreb tako, da se trije člani sodnega sveta iz vrst sodnikov in trije člani, ki jih izvoli državni zbor izvolijo za dobo treh let. Po izteku mandata tem članom, se novi člani izvolijo za šest let. Žreb ob prisotnosti vseh izvoljenih članov sodnega sveta opravi za člane sodnega sveta iz vrst sodnikov predsednik vrhovnega sodišča, za člane sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor, pa predsednik državnega zbora. 23. člen Določbe 25. člena zakona o predčasnem prenehanju mandata članu sodnega sveta iz vrst sodnikov po 2. ali 3. točki prvega odstavka 27. člena zakona se uporabljajo po izteku mandata članom sodnega sveta, ki jim mandat poteče po uveljavitvi tega zakona. 24. člen Do uveljavitve uredbe iz 114. člena zakona se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona. Z dnem uveljavitve tega zakona Okrajno sodišče v Šentjurju pri Celju nadaljuje z delom kot Okrajno sodišče v Šentjurju. Z dnem začetka veljavnosti uredbe iz prvega odstavka tega člena se postopki, začeti pred začetkom veljavnosti uredbe, nadaljujejo na sodišču, ki je pristojno pred začetkom veljavnosti uredbe. 25. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:

-       Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na višjih sodiščih (Uradni list RS, št. 60/03 in 83/03 – popravek),

-       Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 60/03),

-       Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na delovnih in na socialnem sodišču (Uradni list RS, št. 94/02),

-       Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, višjih strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na višjem delovnem in socialnem sodišču (Uradni list RS, št. 94/02),

-       Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na okrožnih sodiščih (Uradni list RS, št. 91/02 in 103/02), in

-       Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na okrajnih sodiščih (Uradni list RS, št. 83/02, 112/02, 27/03 in 56/03). 26. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-I (Uradni list RS, št. 96/09 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 35. člen Sodni svet sprejme merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe in merila za kakovost dela sodišč v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Do uveljavitve meril iz prejšnjega odstavka se uporabljajo merila za najmanjši pričakovani obseg dela in merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe. 36. člen Minister, pristojen za pravosodje, sprejme podzakonski akt iz tretjega odstavka 38. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Minister, pristojen za pravosodje, sprejme podzakonski akt iz petega odstavka 60.a člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Minister, pristojen za pravosodje, sprejme podzakonski akt iz drugega odstavka 61.c člena in podzakonski akt iz tretjega odstavka 62. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, podzakonski akt iz četrtega odstavka 71.b člena zakona pa v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 37. člen Specializirani oddelek se ustanovi in začne z delom, ko je oddelku dodeljena najmanj polovica sodnikov glede na število mest, ki jih v skladu s 40.d členom zakona določi sodni svet. 38. člen Z dnem uveljavitve tega zakona sodni referenti nadaljujejo delo kot sodniški pomočniki, samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki v skladu s 53. členom zakona glede na to, na katero uradniško delovno mesto so kot sodni referenti uvrščeni. Sodni referenti v skladu s prejšnjim odstavkom nadaljujejo delo kot sodniški pomočniki, samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki, če delo sodnih referentov opravljajo na delovnem mestu pravosodni sodelavec, svetovalec v pravosodju in višji svetovalec v pravosodju. 39. člen Okrajna sodišča, razen Okrajnega sodišča v Ljubljani, z dnem uveljavitve tega zakona nadaljujejo z delom kot organizacijske enote okrožnega sodišča z njegovega območja. Sodniška mesta za okrajne in okrožne sodnike, za katere so določena posebna sodniška mesta na višjem sodišču, se določijo na tistem okrajnem in okrožnem sodišču, na katerih okrajni in okrožni sodniki nadomeščajo oziroma so nadomeščali odsotne sodnike, rešujejo oziroma so reševali izreden pripad zadev oziroma obravnavajo oziroma so obravnavali zadeve v drugih utemeljenih primerih. 40. člen Predsedniki okrajnih sodišč, ki z dnem uveljavitve tega zakona postanejo organizacijska enota posameznega okrožnega sodišča, z dnem uveljavitve tega zakona nadaljujejo z delom kot predsedniki teh okrajnih sodišč do izteka dobe, za katero so bili imenovani. Podpredsednikom okrajnih sodišč, razen podpredsednikom Okrajnega sodišča v Ljubljani, preneha funkcija 1. decembra 2010. Postopki za imenovanje podpredsednikov okrajnih sodišč, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se ustavijo. 41. člen Postopki za imenovanje predsednikov sodišč, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih. 42. člen Sekretar Okrajnega sodišča v Ljubljani, sekretarji okrožnih in višjih sodišč, ki opravljajo ta dela na dan uveljavitve tega zakona, nadaljujejo z delom kot vršilci dolžnosti direktorjev sodišč do imenovanja direktorjev na podlagi določb tega zakona, vendar najdlje do 31. decembra 2010. 43. člen Minister, pristojen za pravosodje, uskladi določbe Sodnega reda z določbami tega zakona do začetka uporabe tega zakona. 44. člen Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08). Določbe 28.b člena in 60.a člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2011. Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2010.«.