Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-H)

V Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) se 13. člen spremeni tako, da se glasi: V zadevah iz sodne pristojnosti si dajejo sodišča medsebojno pravno pomoč. Drugim državnim organom oziroma nosilcem javnih pooblastil dajejo sodišča pomoč z dajanjem podatkov, spisov in listin na vpogled, kadar zakon tako določa. Sodišče je po uradni dolžnosti dolžno pridobiti za sodni postopek potrebne sodbe sodišč in odločbe upravnih organov, katere navajajo oziroma katerih pridobitev predlagajo stranke sodnih postopkov in se nanašajo nanje oziroma na njihovo zadevo. Državni organi in nosilci javnih pooblastil so dolžni dajati sodiščem pri izvajanju njihovih funkcij zahtevano pomoč, ki je brezplačna, razen, če zakon določa drugače. Upravljavci uradnih evidenc, registrov in javnih knjig ter drugih varovanih podatkov, ki jih sodišče potrebuje za ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč, morajo sodiščem brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati zahtevane podatke. Če se ti podatki vodijo v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega elektronskega dostopa do teh podatkov, imajo sodišča pravico do neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa do njih, ki ga vključno z omogočanjem njihovega ustreznega prenosa podatkov zagotovi upravljavec evidenc, registrov ali javnih knjig. Sodnik, ali po pooblastilu sodnika ali predsednika sodišča drugo sodno osebje, v zahtevi za posredovanje podatkov ali ob neposrednem dostopu do podatkov iz prejšnjega odstavka navede, katere podatke zahteva, osebno ime in rojstni dan ali enotno matično številko (EMŠO) ali naslov prebivališča stranke ali drugih oseb, katerih podatke sodišče zahteva ter enoznačno številko zadeve sodišča, po potrebi pa tudi primeren rok, v katerem naj bi bili zahtevani podatki posredovani sodišču. Informacijski sistem sodišča se lahko za namene ugotovitve ali presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč, poveže z uradnimi evidencami in javnimi knjigami, ki so sodišču potrebna za ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč. Povezovanje se izvede z enotno matično številko (EMŠO) ali davčno številko stranke ali naslovom prebivališča stranke ali drugimi podatki, ki v povezavi z osebnim imenom stranke zagotavljajo enoznačno identifikacijo osebe, katere podatek se zahteva. Pri povezovanju se smiselno uporablja prejšnji odstavek.«.

V 15. členu se doda četrti odstavek, ki se glasi: »Zadeve se po pravilih iz prejšnjih odstavkov sodnikom dodeljujejo takoj po zaporedju vložitve začetnega procesnega akta oziroma prispelih spisov, lahko pa tudi kasneje, na način, vnaprej določen s sodnim redom.«.

V prvem odstavku 17.a člena se besedi »se objavi:« nadomestita z besedilom »se zaradi zagotavljanja javnosti sojenja, izpolnjevanja obveznosti iz drugih zakonov ter obveščanja javnosti in medijev objavi:«.

Za 17.a členom se doda 17.b člen, ki se glasi: Sodišča zagotavljajo javnost obravnavanja sodnih zadev po določbah tega zakona in drugih predpisov, ki urejajo postopke pred sodišči.«.

V prvem odstavku 18. člena se beseda »petih« nadomesti z besedo »šestih«. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Vsaka tri leta se izvolijo dva ali trije člani sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor ter trije člani sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.«. Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »Članu sodnega sveta, ki postane član sodnega sveta zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, poteče mandat z iztekom dobe za katero je bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je mandat predčasno prenehal.«.

V 25. členu se za četrtim odstavkom dodata peti in šesti odstavek, ki se glasita: »Če članu sodnega sveta iz vrst sodnikov predčasno preneha mandat po 2. ali 3. točki prvega odstavka 27. člena tega zakona, postane član sodnega sveta iz vrst sodnikov za preostanek mandatne dobe tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat. Če kandidat v osmih dneh od poziva za sprejem mandata ne sporoči, da mandat sprejema, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata. Če na listi oziroma seznamu iz prejšnjega člena ni naslednjega kandidata, se opravijo nadomestne volitve. Nadomestne volitve se opravijo po določbah tega zakona, ki veljajo za splošne volitve, če ni v tem poglavju drugače določeno.«.

V prvem odstavku 27. člena se v 3. točki črta besedilo »ter z imenovanjem na sodniško mesto drugega položaja od položaja sodišč, katerih sodniki so ga izvolili«.

V 33. členu se za petim odstavkom doda šesti odstavek, ki se glasi: »Članom personalnih svetov višjih in vrhovnega sodišča za udeležbo na sejah personalnega sveta pripada sejnina v višini, ki jo določi sodni svet ob soglasju ministra, pristojnega za pravosodje.«.

V 61. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Sodišče, ki ima najmanj petdeset sodnikov, ima lahko dva podpredsednika sodišča, sodišče z več kot sto sodniki pa največ tri podpredsednike. Če ima sodišče več kot enega podpredsednika, predsednik sodišča pooblasti enega izmed njih za nadomeščanje, če pooblastila ni, predsednika nadomešča podpredsednik, ki dalj časa opravlja sodniško funkcijo.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. V prvem stavku četrtega odstavka, ki postane peti odstavek, se črtata besedi »in podpredsednika«. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se drugi stavek nadomesti z besedilom »Njegovo uvrstitev v plačni razred ureja zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.«.

V četrtem odstavku 64. člena se za piko doda nov stavek, ki se glasi: »Sodni svet posreduje obrazloženo mnenje ministru, pristojnemu za pravosodje, najpozneje v roku 30 dni po prejemu zahteve ministra.«. V petem odstavku se za piko doda nov stavek, ki se glasi: »Disciplinsko sodišče odloči o zahtevi za razrešitev najpozneje v roku 60 dni.«. Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na določbe četrtega in petega odstavka tega člena, odloči o razrešitvi predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Državni zbor, na obrazložen predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po poprejšnjem obrazloženem mnenju sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Sodni svet in Vrhovno sodišče Republike Slovenije ministru, pristojnemu za pravosodje, posredujeta obrazloženo mnenje najpozneje v roku 30 dni po prejemu zahteve ministra.«.

Za 73.b členom se doda 73.c člen, ki se glasi: Predsednik sodišča lahko za redno izvajanje sodne oblasti in na podlagi ocene ogroženosti ter potrebe po dodatnih varnostnih ukrepih za zagotovitev varnosti sodnikov, sodnega osebja, strank v postopkih in drugih oseb na sodišču ter varnosti premoženja in podatkov, uvede ukrepe varovanja s snemanjem in shranjevanjem elektronskih komunikacij, videonadzora ter vzpostavitev dodatnih pristopnih kontrol na sodišče, ki bodo zagotavljali dodatno varnost. Pri uvedbi ukrepa varovanja s snemanjem in shranjevanjem elektronskih komunikacij se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronske komunikacije. Ukrep se sme nanašati le na zunanje elektronske komunikacije (telefonski klici, elektronska pošta, faksimilna sporočila, glasovna pošta, storitev SMS), ki se posredujejo na službena sredstva elektronskih komunikacij sodišča. V primerih zunanjih elektronskih komunikacij mora biti oseba, ki hoče komunicirati s sodiščem v primeru telefonskih klicev predhodno zvočno obveščena, da bo pogovor sneman, v primeru drugih komunikacij pa mora biti o tem predhodno obveščena na drug primeren način (objave na spletni strani sodišča, opozorila v sistemu elektronske pošte in podobno). Pri uvedbi ukrepa varovanja z videonadzorom se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, o izvajanju videonadzora. Pri uvedbi ukrepa varovanja z vzpostavitvijo dodatnih pristopnih kontrol na sodišče se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, o evidenci vstopov in izstopov. Predsednik sodišča pisno obvesti funkcionarje in sodno osebje, zaposleno na sodišču, o uvedbi ukrepov varovanja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.«.

80. člen se spremeni tako, da se glasi: S sodnim redom se določijo podrobnejša pravila o dodeljevanju zadev posameznim sodnikom. S sodnim redom ali z drugim podzakonskim predpisom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, se določajo: notranja organizacija sodišč, način poslovanja sodišč v posameznih vrstah zadev, način poslovanja v primerih, ko stranka, priča ali oškodovanec uporablja pred sodiščem svoj jezik in pisavo, organizacija in poslovanje dežurne preiskovalne službe, poslovanje v zadevah sodne uprave in pisarniško tehnično poslovanje sodišč ter pravila o urejanju drugih vprašanj, kadar tako določa zakon.«.

V 81. členu se besedi »občne seje« nadomestita z besedo »predsednika«.

V četrtem odstavku 87. člena se besedilo »če gre za priznanega strokovnjaka s specialističnim, magistrskim ali doktorskim naslovom, vendar le za področja, kjer primanjkuje sodnih izvedencev.« nadomesti z besedilom »če gre za strokovnjaka s področja, za katerega bo imenovan, če na tem področju primanjkuje sodnih izvedencev.«.

V 92. členu se besedilo »drugega do šestega odstavka 88. člena« nadomesti z besedilom »drugega in tretjega odstavka 88. člena«.

Za 95. členom se doda 95.a člen, ki se glasi: Upravljavci uradnih evidenc, registrov, javnih knjig, zbirk osebnih podatkov ter drugih varovanih podatkov, ki jih sodni izvedenec ali sodni cenilec potrebuje za izdelavo izvedeniškega mnenja ali cenitve v konkretnem sodnem postopku, morajo sodnim izvedencem ali sodnim cenilcem na podlagi priložene odredbe ali sklepa sodišča za izdelavo izvedeniškega mnenja ali cenitve brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati zahtevane podatke. Prav tako morajo potrebne podatke sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati osebe zasebnega sektorja, pod pogojem, da je ta obveznost izrecno navedena v odredbi ali sklepu sodišča za izdelavo izvedeniškega mnenja ali cenitve.«.

V prvem odstavku 105. člena se na koncu odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če zakon ne določa, da sodi oziroma odloča sodnik posameznik.«.

V tretjem odstavku 105.a člena se črta besedilo »ali če obstaja sporazum strank o krajevni pristojnosti«.

114. člen se spremeni tako, da se glasi: V Republiki Sloveniji so: 1. Okrajno sodišče v Ajdovščini s sedežem v Ajdovščini, 2. Okrajno sodišče v Brežicah s sedežem v Brežicah, 3. Okrajno sodišče v Celju s sedežem v Celju, 4. Okrajno sodišče v Cerknici s sedežem v Cerknici, 5. Okrajno sodišče v Črnomlju s sedežem v Črnomlju, 6. Okrajno sodišče v Domžalah s sedežem v Domžalah, 7. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni s sedežem v Gornji Radgoni, 8. Okrajno sodišče v Grosupljem s sedežem v Grosupljem, 9. Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici s sedežem v Ilirski Bistrici, 10. Okrajno sodišče v Idriji s sedežem v Idriji, 11. Okrajno sodišče na Jesenicah s sedežem na Jesenicah, 12. Okrajno sodišče v Kamniku s sedežem v Kamniku, 13. Okrajno sodišče v Kočevju s sedežem v Kočevju, 14. Okrajno sodišče v Kopru s sedežem v Kopru, 15. Okrajno sodišče v Kranju s sedežem v Kranju, 16. Okrajno sodišče v Krškem s sedežem v Krškem, 17. Okrajno sodišče v Lenartu s sedežem v Lenartu, 18. Okrajno sodišče v Lendavi s sedežem v Lendavi, 19. Okrajno sodišče v Litiji s sedežem v Litiji, 20. Okrajno sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani, 21. Okrajno sodišče v Ljutomeru s sedežem v Ljutomeru, 22. Okrajno sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru, 23. Okrajno sodišče v Murski Soboti s sedežem v Murski Soboti, 24. Okrajno sodišče v Novi Gorici s sedežem v Novi Gorici, 25. Okrajno sodišče v Novem mestu s sedežem v Novem mestu, 26. Okrajno sodišče v Ormožu s sedežem v Ormožu, 27. Okrajno sodišče v Piranu s sedežem v Piranu, 28. Okrajno sodišče v Postojni s sedežem v Postojni, 29. Okrajno sodišče na Ptuju s sedežem na Ptuju, 30. Okrajno sodišče v Radovljici s sedežem v Radovljici, 31. Okrajno sodišče v Sevnici s sedežem v Sevnici, 32. Okrajno sodišče v Sežani s sedežem v Sežani, 33. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici s sedežem v Slovenski Bistrici, 34. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu s sedežem v Slovenj Gradcu, 35. Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah s sedežem v Slovenskih Konjicah, 36. Okrajno sodišče v Šentjurju s sedežem v Šentjurju, 37. Okrajno sodišče v Škofji Loki s sedežem v Škofji Loki, 38. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah s sedežem v Šmarju pri Jelšah, 39. Okrajno sodišče v Tolminu s sedežem v Tolminu, 40. Okrajno sodišče v Trbovljah s sedežem v Trbovljah, 41. Okrajno sodišče v Trebnjem s sedežem v Trebnjem, 42. Okrajno sodišče v Velenju s sedežem v Velenju, 43. Okrajno sodišče na Vrhniki s sedežem na Vrhniki, 44. Okrajno sodišče v Žalcu s sedežem v Žalcu. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami. Vlada Republike Slovenije z uredbo določi katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, in pri tem upošteva enakomerno geografsko in prebivalstveno razdelitev teh območij ter dostopnost prebivalstva do sedeža sodišč. Za območje Okrajnega sodišča v Kopru se po tem zakonu šteje tudi območje katastrske občine, ki obsega teritorialno morje Republike Slovenije in vsa plovila, registrirana v Republiki Sloveniji, ki so v mednarodnih vodah.«.

115. člen se spremeni tako, da se glasi: V Republiki Sloveniji so: 1. Okrožno sodišče v Celju s sedežem v Celju, 2. Okrožno sodišče v Kopru s sedežem v Kopru, 3. Okrožno sodišče v Kranju s sedežem v Kranju, 4. Okrožno sodišče v Krškem s sedežem v Krškem, 5. Okrožno sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani, 6. Okrožno sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru, 7. Okrožno sodišče v Murski Soboti s sedežem v Murski Soboti, 8. Okrožno sodišče v Novi Gorici s sedežem v Novi Gorici, 9. Okrožno sodišče v Novem mestu s sedežem v Novem mestu, 10. Okrožno sodišče na Ptuju s sedežem na Ptuju, 11. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu s sedežem v Slovenj Gradcu. Območje Okrožnega sodišča v Celju obsega območja Okrajnega sodišča v Celju, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Velenju in Žalcu, območje Okrožnega sodišča v Kopru obsega območja Okrajnega sodišča v Kopru, Ilirski Bistrici, Piranu, Postojni in Sežani, območje Okrožnega sodišča v Novi Gorici obsega območja Okrajnega sodišča v Novi Gorici, Ajdovščini, Idriji, Novi Gorici in Tolminu, območje Okrožnega sodišča v Kranju obsega območja Okrajnega sodišča v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici in Škofji Loki, območje Okrožnega sodišča v Krškem obsega območja Okrajnega sodišča v Krškem, Brežicah in Sevnici, območje Okrožnega sodišča v Ljubljani obsega območja Okrajnega sodišča v Ljubljani, na Vrhniki, v Cerknici, Domžalah, Grosupljem, Kamniku, Kočevju, Litiji in Trbovljah, območje Okrožnega sodišča v Novem mestu obsega območja Okrajnega sodišča v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem, območje Okrožnega sodišča na Ptuju obsega območji Okrajnega sodišča na Ptuju in v Ormožu, območje Okrožnega sodišča v Mariboru obsega območja Okrajnega sodišča v Mariboru, Lenartu in Slovenski Bistrici, območje Okrožnega sodišča v Murski Soboti obsega območja Okrajnega sodišča v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru, območje Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu pa obsega območje Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. Za območje Okrožnega sodišča v Kopru se šteje tudi območje katastrske občine, ki obsega teritorialno morje in plovila po določbi četrtega odstavka prejšnjega člena. Minister, pristojen za pravosodje, lahko po predhodnem mnenju predsednika okrožnega sodišča, katerega zunanji oddelek ali oddelki se ustanavljajo, ustanovi zunanji oddelek ali oddelke tega okrožnega sodišča, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Notranjo organizacijo in pristojnost zunanjega oddelka ali oddelkov določi predsednik sodišča, katerega oddelki se ustanavljajo. Na zunanji oddelek lahko predsednik sodišča z letnim razporedom razporedi sodnike iz sedeža sodišča, če je to potrebno, da se omogoči redno izvajanje sodne oblasti ali če je to potrebno, da se odpravijo zaostanki pri delu tega oddelka. Utemeljeni razlogi iz četrtega odstavka tega člena so zlasti preobremenjenost posameznega okrožnega sodišča in potrebe prebivalstva po ustanovitvi zunanjega oddelka ali oddelkov.«.

Drugi odstavek 116. člen se spremeni tako, da se glasi: »Območje Višjega sodišča v Celju obsega območje Okrožnega sodišča v Celju, območje Višjega sodišča v Kopru obsega območji Okrožnega sodišča v Kopru in Novi Gorici, območje Višjega sodišča v Ljubljani obsega območja Okrožnega sodišča v Kranju, Krškem, Ljubljani in Novem mestu, območje Višjega sodišča v Mariboru pa obsega območja Okrožnega sodišča v Mariboru, Murski Soboti, na Ptuju in v Slovenj Gradcu.«.

Po izteku mandata članom sodnega sveta, ki jim mandat poteče po uveljavitvi tega zakona, se med novo izvoljenimi člani opravi žreb tako, da se trije člani sodnega sveta iz vrst sodnikov in trije člani, ki jih izvoli državni zbor izvolijo za dobo treh let. Po izteku mandata tem članom, se novi člani izvolijo za šest let. Žreb ob prisotnosti vseh izvoljenih članov sodnega sveta opravi za člane sodnega sveta iz vrst sodnikov predsednik vrhovnega sodišča, za člane sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor, pa predsednik državnega zbora.

Določbe 25. člena zakona o predčasnem prenehanju mandata članu sodnega sveta iz vrst sodnikov po 2. ali 3. točki prvega odstavka 27. člena zakona se uporabljajo po izteku mandata članom sodnega sveta, ki jim mandat poteče po uveljavitvi tega zakona.

Do uveljavitve uredbe iz 114. člena zakona se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona. Z dnem uveljavitve tega zakona Okrajno sodišče v Šentjurju pri Celju nadaljuje z delom kot Okrajno sodišče v Šentjurju. Z dnem začetka veljavnosti uredbe iz prvega odstavka tega člena se postopki, začeti pred začetkom veljavnosti uredbe, nadaljujejo na sodišču, ki je pristojno pred začetkom veljavnosti uredbe.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati: – Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na višjih sodiščih (Uradni list RS, št. 60/03 in 83/03 – popravek), – Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 60/03), – Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na delovnih in na socialnem sodišču (Uradni list RS, št. 94/02), – Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, višjih strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na višjem delovnem in socialnem sodišču (Uradni list RS, št. 94/02), – Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na okrožnih sodiščih (Uradni list RS, št. 91/02 in 103/02), in – Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na okrajnih sodiščih (Uradni list RS, št. 83/02, 112/02, 27/03 in 56/03).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 700-04/93-16/33 Ljubljana, dne 24. aprila 2008 EPA 1800-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.