Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih (ZS-D)

V Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99 – ZPP, 38/99, 28/2000, 26/01 – PZ, 56/02 – ZJU in 67/02 – ZSS-D) se v 3. členu doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Sodniki morajo o pravicah in dolžnostih ter o obtožbah odločati brez nepotrebnega odlašanja, neodvisno in nepristransko.«.

Za 13. členom se dodata naslov novega 1.a poglavja ter nov 13.a člen, ki se glasita:

Sodnik obravnava prednostne zadeve, ki so kot take določene z zakonom. Sodnik pri določitvi vrstnega reda obravnavanja drugih zadev lahko upošteva, poleg časa pripada zadeve na sodišče, tudi vrsto, naravo in pomen zadeve.«.

Tretji odstavek 17. člena se črta.

Za 17. členom se doda nov 17.a člen, ki se glasi: Na oglasni deski sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodna deska) se objavi: – razporeditev sodnikov po določbi 14. člena tega zakona; – pravila dodeljevanja zadev po določbah tega poglavja in sodnega reda; – razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena; – druga sodna pisanja in razporedi narokov, za katere tako določa zakon; – druge podatke, za katere tako določa zakon ali sodni red. Razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena, obsega: – opravilno številko in vrsto zadeve; – datum in uro začetka obravnave ali seje, o katerih se obveščajo stranke; – podatek o kraju in prostoru, kjer se bo opravila obravnava ali seja, o kateri se obveščajo stranke; – osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki obravnava zadevo; – osebno ime stranke v postopku. Podrobnejša pravila za objavo podatkov na sodni deski se določijo v sodnem redu. Sodna deska je deska primerne velikosti, pritrjena na steno sodišča, ki je dostopna javnosti. Podatki na njej se lahko objavijo tudi v elektronski obliki na način, ki zagotavlja dostop javnosti. Če se podatki, objavljeni na sodni deski in v elektronski obliki razlikujejo, se šteje, da so pravilni podatki, objavljeni na sodni deski. Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraza »oglasna deska« oziroma »deska«, če se nanašata na sodno desko, pomenita sodno desko.«

V tretjem odstavku 23. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Popravek lahko zahteva najmanj tri dni pred volitvami.«.

Prvi odstavek 28. člena se spremeni tako, da se glasi: »Sodni svet ima naslednje pristojnosti: – predlaga državnemu zboru kandidate za izvolitev v sodniško funkcijo; – predlaga državnemu zboru razrešitev sodnika; – odloča o nezdružljivosti sodniške funkcije; – daje mnenje k predlogu proračuna za sodišča in mnenje državnemu zboru o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov ter osebja sodišč; – sprejme merila za najmanjši pričakovani obseg in merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe, pri čemer upošteva zlasti vrsto in težo zadev, način rešitve ter sodelovanje strokovnih sodelavcev, sodniških pomočnikov in drugega sodnega osebja, na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi vodenje dvojezičnih postopkov; – obravnava in odloča o utemeljenosti pritožbe sodnika, ki meni, da je bila kršena njegova zakonska pravica, kršen njegov neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva, – opravlja druge zadeve, če zakon tako določa.«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Sodni svet odloča o predlogih za izvolitev sodnikov, o imenovanjih in napredovanjih sodnikov, o uvrstitvah v plačni razred, o predlogih za razrešitev sodnikov, o merilih za najmanjši pričakovani obseg in o merilih za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe z dvotretjinsko večino vseh članov, če zakon ne določa drugače.«. V tretjem odstavku se za besedo »evidenco« doda besedilo »ter najmanj enkrat letno obvešča Vrhovno sodišče Republike Slovenije in ministrstvo, pristojno za pravosodje«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Minister, pristojen za pravosodje, daje predhodno mnenje k predlaganim merilom iz prvega odstavka tega člena.«. Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Sodni svet je sodiščem na njihovo zahtevo dolžan posredovati podatke iz četrtega odstavka tega člena v zvezi z odločanjem o pravicah in dolžnostih iz sodniške službe, ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, pa za izvrševanje zadev pravosodne uprave.«. Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.

V drugem odstavku 30. člena se za besedama »višjih sodišč« doda vejica in besedilo »za reševanje pritožb zoper ocene sodniške službe«. V tretjem odstavku se črta vejica za besedama »okrožnih sodišč« in besedilo »za reševanje ugovorov zoper ocene sodniške službe«.

V drugem odstavku 35. člena se v 4. točki pika nadomesti s podpičjem ter dodata novi 5. in 6. točka, ki se glasita: »5. z izvolitvijo za člana sodnega sveta, 6. z dnem mirovanja sodniške funkcije po zakonu, ki ureja sodniško službo.«. V zadnjem odstavku se besedilo »3. in 4.« nadomesti z besedilom »3., 4., 5. in 6.«

V 38. členu se za prvim odstavkom dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo: »Pri določanju števila sodniških mest sodni svet upošteva: – merila, ki jih predpiše minister, pristojen za pravosodje, pri čemer upošteva povprečno število zadev, ki jih rešujejo sodniki posamezne vrste in položaja sodišč v zadnjih treh letih pred letom, v katerem določi merila, ter utemeljeno pričakovane spremembe pripada zadev in – povprečen pripad zadev pri posameznem sodišču v zadnjih treh letih pred letom, v katerem se odloča o številu mest. Minister, pristojen za pravosodje, je dolžan usklajevati merila iz prejšnjega odstavka z gibanjem storilnosti sodnikov ter spremembami zahtevnosti in načina reševanja zadev. Rok in način usklajevanja se določi s podzakonskim aktom. Sodni svet je dolžan preverjati ustreznost števila sodniških mest po merilih iz drugega odstavka tega člena in o svojih ugotovitvah obveščati ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki lahko na tej podlagi predlaga spremembo števila sodniških mest.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »istega sodnega okrožja« nadomesti z besedilom »območja istega višjega sodišča«.

V naslovu 6. poglavja se za besedo »vrhovnem« vstavita besedi »oziroma višjem«.

V prvem odstavku 40. člena se pred besedo »sekretarja« vstavi beseda »generalnega«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za sodnike, dodeljene na delo na višje sodišče.«

V drugem odstavku 44. člena se beseda »funkcije« nadomesti z besedo »dolžnosti«.

V četrtem in petem odstavku 46. člena se besedo »funkcijo« nadomesti z besedo »dolžnost«.

Naslov 8. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »8. poglavje: Uradniška delovna mesta in strokovno tehnična delovna mesta«.

53. člen se spremeni tako, da se glasi: »Za opravljanje pravnega dela ima sodišče potrebno število sodniških pomočnikov, samostojnih sodniških pomočnikov in višjih sodniških pomočnikov. Sodniški pomočnik opravlja delo na uradniškem delovnem mestu pravosodni sodelavec, samostojni sodniški pomočnik na uradniškem delovnem mestu svetovalec v pravosodju, in višji sodniški pomočnik na uradniškem delovnem mestu višji svetovalec v pravosodju. Za pogoje za zasedbo delovnega mesta v prejšnjem odstavku navedenih uradniških delovnih mest, za napredovanje v višji naziv in za ocenjevanje, se uporablja zakon, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Za napredovanje v višji plačni razred se uporablja zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.«.

Za 53. členom se dodata nova 53.a in 53.b člena, ki se glasita: Sodniški pomočniki sprejemajo na zapisnik vloge ter izjave strank in po naročilu sodnika opravljajo manj zahtevna dela v zvezi s pripravo za glavno obravnavo oziroma za druga dejanja v postopku, pripravljajo obračun stroškov, izdelujejo osnutke odločb in opravljajo drugo delo v sodnem postopku po odredbi sodnika. Samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki vodijo postopke in odločajo v zadevah sodnega registra, vodijo izvršilne postopke in izdajajo sklepe o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarnih terjatev, sklepe o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojnih listin ter sklepe in odredbe o predujmih, varščinah in stroških postopka ter o sodnih taksah, odločajo na prvi stopnji o vpisih, o katerih po zakonu, ki ureja zemljiško knjigo, ne odloča sodnik posameznik zemljiškoknjižnega sodišča in odločajo v zapuščinskih zadevah zakonitega dedovanja, v katerih je predmet dedovanja le premično premoženje. Samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki vodijo sodne pisarne in javne knjige kot organizacijske enote ter opravljajo druge zadeve v skladu z zakonom in sodnim redom. Zoper odločitev, ki jo izda samostojni sodniški pomočnik oziroma višji sodniški pomočnik, je vselej dovoljeno pravno sredstvo. O pravnem sredstvu iz prejšnjega odstavka odloči sodnik istega sodišča.

Pripravništvo za sodniškega pomočnika traja devet mesecev, pripravništvo za samostojnega sodniškega pomočnika pa eno leto. Izvaja se na sodiščih s položajem okrajnih in okrožnih sodišč. Pripravnik iz prejšnjega odstavka sklene delovno razmerje na sodišču, ki ima prosto delovno mesto za sodniškega pomočnika oziroma samostojnega sodniškega pomočnika, v skladu z določbami zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Del pripravništva, ki ga je kandidat za pripravnika iz prvega odstavka tega člena opravil kot sodniški pomočnik ali samostojni sodniški pomočnik v skladu z zakonom, ki ureja pravniški državni izpit, v delu, ki ustreza predpisanemu programu pripravništva za sodniškega pomočnika oziroma samostojnega sodniškega pomočnika, lahko minister, pristojen za pravosodje, na prošnjo kandidata, prizna kot opravljenega. Skupno število pripravniških delovnih mest za sodniške pomočnike in samostojne sodniške pomočnike letno določi minister, pristojen za pravosodje, glede na izkazane kadrovske potrebe po sodniških pomočnikih in samostojnih sodniških pomočnikih, o čemer predhodno pridobi mnenje predsednikov okrajnih in okrožnih sodišč. Državni izpit za sodniškega pomočnika se opravlja po zaključenem pripravništvu. Sodniški pomočnik oziroma samostojni sodniški pomočnik je dolžan po uspešno opravljenem državnem izpitu za sodniškega pomočnika ostati v delovnem razmerju na sodišču še najmanj za čas trajanja pripravništva, razen, če to ni možno iz razlogov na strani sodišča. Če sodniški pomočnik oziroma samostojni sodniški pomočnik po opravljenem državnem izpitu za sodniškega pomočnika ne ostane v delovnem razmerju na sodišču, pa niso podani razlogi iz prejšnjega odstavka, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka plač ter ostalih osebnih prejemkov v času pripravništva. Vsebino, potek in program pripravništva za sodniškega pomočnika ter samostojnega sodniškega pomočnika ter vsebino in način opravljanja državnega izpita za sodniškega pomočnika oziroma samostojnega sodniškega pomočnika predpiše minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom.«.

54. člen se spremeni tako, da se glasi: »Sodišča imajo strokovne sodelavce, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki. Strokovni sodelavci v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave, ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika. Za pogoje za zasedbo delovnega mesta zgoraj navedenih uradniških delovnih mest, za napredovanje v višji naziv in za ocenjevanje se uporablja zakon, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Za napredovanje v višji plačni razred se uporablja zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Za strokovne sodelavce se smiselno uporabljajo določbe četrtega ter petega odstavka 53.a člena tega zakona.«.

Besedilo 59. člena se glasi: »Število in vrste delovnih mest sodnega osebja za posamezna sodišča določi, glede na sprejet skupni kadrovski načrt za vsa sodišča, Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Merila za določitev števila delovnih mest iz prejšnjega odstavka določi in usklajuje minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom, glede na povprečno obremenitev in pričakovano storilnost za posamezno vrsto delovnih mest.«.

V petem odstavku 60. člena se za piko doda nov stavek, ki se glasi: »O dodelitvi sredstev odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.«.

Peti odstavek 61. člena se spremeni tako, da se glasi: »Za izvrševanje zadev sodne uprave ima lahko sodišče sekretarja sodišča, ki mora izpolnjevati pogoje za zasedbo delovnega mesta svetnik v pravosodju. Zahtevana strokovna izobrazba je univerzitetna ali visoka strokovna s specializacijo oziroma magisterijem pravne ali ekonomske smeri.«. Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Vrhovno sodišče ima generalnega sekretarja, ki je funkcionar. Njegov položaj ureja odlok Državnega zbora Republike Slovenije, ki ureja uvrščanje funkcij v plačne razrede.«.

V petem odstavku 62. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti in organizacijskih izkušenj po izvolitvi v sodniško funkcijo ter program dela sodišča.«.

Drugi odstavek 67. člena se spremeni tako, da se glasi: »Pri izvajanju nadzora sodne uprave lahko predsedniki sodišč višje stopnje zahtevajo pisna pojasnila in poročila o izvajanju posameznih nalog ter pregledujejo sodne spise.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Minister, pristojen za pravosodje, lahko izvaja nadzor nad delom sodišč preko predsednikov sodišč višje stopnje tako, da zahteva: – predložitev podatkov o poslovanju sodišča ter o delu predsednika sodišča v zadevah sodne uprave; – predložitev pisnih pojasnil in poročil o organizaciji in nadzoru dela na sodišču in izvajanju posameznih nalog sodne uprave.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedo »nanašata« nadomesti z besedo »nanašajo«.

V prvem odstavku 70. člena se doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Okrajna sodišča na sedežu sodnega okrožja imajo lahko samostojno službo za informatiko, več manjših okrajnih sodišč pa ima lahko skupno službo za informatiko.«.

Prvi odstavek 72. člena se spremeni tako, da se glasi: »Stranka, ki meni, da sodišče krši njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, lahko na predsednika sodišča, ki obravnava njeno zadevo, naslovi pritožbo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljnjem besedilu: nadzorstvena pritožba).«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Če predsednik sodišča na podlagi navedb v nadzorstveni pritožbi in na podlagi drugih podatkov, kadar je to potrebno, meni, da niso spoštovana pravila o vrstnem redu reševanja zadev ali zakonski roki za razpis narokov ali izdelavo sodnih odločb, lahko zahteva od sodnika, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, da brez odlašanja izdela poročilo, lahko pa zahteva tudi vpogled v spis. Če ugotovi nepravilnosti, pisno opozori sodnika, lahko pa tudi odredi prednostno reševanje zadeve in določi rok za opravo ustreznih procesnih dejanj. Če ugotovi, da je razlog za kršitev v preobremenjenosti sodnika, lahko odredi predodelitev zadeve drugemu sodniku ali predodelitev drugih zadev oziroma izvedbo drugih ukrepov po zakonu, ki ureja sodniško službo. Če je nadzorstvena pritožba vložena v zvezi z zadevo, ki jo rešuje predsednik sodišča, jo slednji odstopi, skupaj s svojim poročilom, predsedniku neposredno višjega sodišča.«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Če predsednik sodišča višje stopnje na podlagi navedb v nadzorstveni pritožbi ter poročila sodnika in predsednika sodišča iz prejšnjih odstavkov ter drugih podatkov meni, da je kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma, da niso spoštovana pravila o vrstnem redu reševanja zadev ali zakonski rok za razpis narokov ali izdelavo sodnih odločb, odredi prednostno reševanje zadeve, lahko pa tudi določi rok za opravo ustreznih procesnih dejanj ter rok za pripravo poročila sodnika o opravljenih procesnih dejanjih, ki ne sme biti krajši od osmih in ne daljši od šestdesetih dni. Če ugotovi, da je razlog za kršitev v preobremenjenosti sodnika, lahko predlaga predsedniku sodišča, ki zadevo obravnava, predodelitev zadeve drugemu sodniku ali predodelitev drugih zadev oziroma izvedbo drugih ukrepov po zakonu, ki ureja sodniško službo.«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek. V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za besedo »pravosodje,« doda besedilo »ter sodni svet«, beseda »zahteva« pa se nadomesti z besedo »zahtevata«.

Za 73. členom se dodata naslov novega 9.a poglavja ter nova 73.a in 73.b člen, ki se glasijo:

Pogoje za organiziranje in delovanje varnostne službe za zagotovitev varnosti sodnikov, drugih sodnih oseb, strank in udeležencev v postopkih ter za zagotovitev nemotenega poslovanja sodišča, vzdrževanje reda na sodišču, varovanje sodnih zgradb, funkcionalnih zemljišč, parkirišč in drugih objektov in opreme ter za varovanje premoženja, določa Sodni red v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje.

Minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom predpiše varnostne standarde poslovanja sodišč.«.

74.a člen se spremeni tako, da se glasi: »Minister, pristojen za pravosodje, ustanovi Center za izobraževanje v pravosodju (v nadaljnjem besedilu: CIP), ki skrbi za strokovno izpopolnjevanje ter usposabljanje za delo v pravosodnih organih. Naloge CIP-a so: – izvaja izobraževanje sodniških pripravnikov; – organizira in skrbi za izvedbo pravniških državnih izpitov; – organizira in skrbi za izvedbo drugih preizkusov znanja za potrebe v pravosodju; – organizira in skrbi za izvedbo različnih oblik stalnega izobraževanja sodnikov, strokovnih sodelavcev ter sodnega osebja; – izdaja strokovne publikacije. Za strokovno pomoč pri izvedbi nalog CIP-a se oblikuje strokovni svet, katerega člani so: – dva predstavnika ministrstva, pristojnega za pravosodje; – en predstavnik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije; – en predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije; – en predstavnik Državnega pravobranilstva Republike Slovenije; – en predstavnik Sodnega sveta Republike Slovenije; – en predstavnik Slovenskega sodniškega društva; – en predstavnik Društva državnih tožilcev Slovenije; – en predstavnik posamezne pravne fakultete v Republiki Sloveniji. Delo strokovnega sveta vodi minister, pristojen za pravosodje, ali po njegovem pooblastilu državni sekretar. Z aktom o ustanovitvi strokovnega sveta se določi sestava, naloge, način dela, sredstva in drugi pogoji za delo strokovnega sveta.«.

V drugem odstavku 75. člena se za stavkom »Sredstva za delo okrajnih sodišč na območju posameznega okrožnega sodišča se načrtujejo v okviru finančnega načrta tega sodišča, pri čemer se sredstva za delo okrajnih sodišč izkazujejo ločeno.« doda besedilo »Predlog finančnega načrta okrožnih sodišč za delo okrajnih sodišč pripravi predsednik okrožnega sodišča na predlog predsednika okrajnega sodišča najkasneje en mesec po sprejemu proračuna. Okrožna sodišča usklajujejo pripravo finančnih načrtov in porabo sredstev po posameznih okrajnih sodiščih glede na potrebe okrajnih sodišč in skupno zagotovljena sredstva v proračunu. Večja okrajna sodišča so lahko samostojni proračunski uporabniki, če tako določajo javno finančni predpisi.«.

Za 75. členom se doda nov 75.a člen, ki se glasi: Predsednik okrožnega sodišča kot odredbodajalec po prejšnjem členu, lahko svoje pristojnosti za prevzemanje obveznosti, verifikacijo obveznosti, izdajo odredb za plačilo v breme proračunskih sredstev organa in ugotavljanje pravice izterjave ter izdajanje nalogov za izterjavo v korist proračunskih sredstev, ki se nanašajo na posamezno okrajno sodišče, prenese na predsednika okrajnega sodišča. Oseba iz prejšnjega odstavka, pooblaščena za izdajo odredb za plačilo, je odredbodajalec. V primeru prenosa pristojnosti iz prvega odstavka tega člena, pooblaščena oseba odgovarja za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi.«.

V 85. členu se črta besedilo », v drugih primerih pa le, če tako določa zakon, ali z dovoljenjem predsednika sodišča«.

V tretjem odstavku 93. člena se črta besedilo »2. točke«.

V 99. členu se v II/2. točki za besedama »nepravdnih zadevah« doda vejica in besedilo »če zakon ne določa drugače,«.

V prvem odstavku 101. člena se v II/5. točki za besedo »pristojnost« doda besedilo »ter o predlogih za izdajo začasnih odredb v zadevah v zvezi z intelektualno lastnino«. II/6. točka se spremeni tako, da se glasi: »v nepravdnih postopkih o zadevah, za katere tako določa zakon;«.

V 109. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Vrhovno sodišče Republike Slovenije vsako leto javno objavi poročilo o delu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v preteklem letu, v katerem oceni izvajanje sodne oblasti.«.

V drugem odstavku 111. člena se za zadnjim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«

Za 113. členom se doda nov 113.a člen, ki se glasi: Kadar je odločba sodišča odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti, lahko sodišče izda sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, v skladu z mednarodno pogodbo, s katero Republika Slovenija prenaša izvrševanje dela suverenih pravic na institucije Evropske unije. Kadar je odločba Vrhovnega sodišča ali odločba drugega sodišča, zoper katero stranke v postopku ne morejo vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva, odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti, je Vrhovno sodišče oziroma drugo sodišče dolžno izdati sklep, v skladu z mednarodno pogodbo iz prejšnjega odstavka, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti. Postopek v zadevi, kjer je bil vložen predlog iz prvega ali drugega odstavka tega člena, sodišče s sklepom iz prvega ali drugega odstavka tega člena prekine do prejema predhodne odločbe, s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja prekinitev postopka v zadevi, o kateri sodišče odloča. Zoper sklep o prekinitvi ni dovoljeno vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva. Če je sodišče predhodno vprašanje odstopilo v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, sme s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja postopek v zadevi, o kateri sodišče odloča, do prejema odločbe o tem vprašanju opravljati samo tista procesna dejanja in sprejemati samo tiste odločitve, ki ne dopuščajo nobenega odlašanja, če niso vezane na vprašanja, zaradi katerih je sodišče zaprosilo za predhodno odločanje, ali če ne urejajo dokončno pravnega razmerja. Če sodišče ne sme več uporabljati določbe, ki je bila razlog za njegov odstop predhodnega vprašanja in če predhodna odločba Sodišča Evropskih skupnosti še ni bila sprejeta, mora odstopljeno predhodno vprašanje brez odlašanja umakniti, razen, če obstajajo zakonski razlogi za nadaljevanje postopka. Predhodna odločba Sodišča Evropskih skupnosti je za sodišče obvezujoča. Sodišča posredujejo izvod predhodnega vprašanja in odločbe Sodišča Evropskih skupnosti o predhodnem vprašanju brez odlašanja v vednost Vrhovnemu sodišču.«.

CIP in strokovni svet se ustanovita v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem začetka dela CIP-a po tem zakonu, preneha z delom Center za izobraževanje v pravosodju. Prevzem sredstev, pravic in obveznosti se uredi z aktom o ustanovitvi.

Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonske akte iz drugega odstavka 38. člena, osmega odstavka 53.b člena in drugega odstavka 59. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Sodni svet sprejme merila skladno z 28. členom zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Do sprejema meril se uporabljajo merila, ki so veljala na dan uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 700-04/93-16/21 Ljubljana, dne 17. junija 2004. EPA 1213-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.