105. člen ZS

Pravila ZPP o krajevni pristojnosti niso absolutna in imajo izjeme. Ena izmed njih je predvidena v četrtem odstavku 105.a člena ZS, po katerem se je pristojnost za sojenje v pravdnih zadevah, razen za zadeve v katerih zakon določa izključno krajevno pristojnost z Okrajnega sodišča v Šentjurju, prenesla na Okrajno sodišče v Celju. Toženka je ob vročitvi tožbe prejela poziv za odgovor na tožbo, izdan s strani pristojnega sodišča in z jasnim opozorilom oziroma jasnimi navodili, v katerem roku in na katero sodišče mora biti vložen odgovor na tožbo. Tako natančno vsebino poziva predpisuje spremenjenim drugi odstavek 277. člena ZPP, ki določa, da mora poziv – poleg opozorila glede izdaje zamudne sodbe – vsebovati tudi naziv in naslov sodišča, pri katerem je treba vložiti pisni odgovor na tožbo. Toženka se ne more uspešno sklicevati na očitno pomoto, saj v konkretnem primeru pooblaščenka od stranke – izročitve poziva, ki je vseboval natančna navodila, niti ni zahtevala. Gre za takšno ravnanje pooblaščenke, ki ne ustreza standardu profesionalne skrbnosti, ki se zahteva od odvetnika (skrbnost dobrega strokovnjaka).

Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ozko razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.

Odločba o zavrnitvi prošnje za odlog izvršitve kazni zapora je bila sprejeta v okviru izvrševanja sodne funkcije, zato je sodno varstvo (ni pravno sredstvo) zagotovljeno že v okviru odločanja po ZIKS-1 (zoper sodnikovo odločitev na prvi stopnji je predvidena pritožba na višje sodišče).

Po prepričanju Vrhovnega sodišča lahko stranka, potem ko je pristojnost za sojenje v pravdni zadevi na podlagi četrtega odstavka 105.a člena ZS prenesena na drugo sodišče, uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže posebne tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek lažje in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču.

Ker je bila odločba iz tretjega odstavka 25. člena ZIKS-1 o zavrnitvi pritožnikove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora sprejeta v okviru izvrševanja sodne funkcije, je sodno varstvo (in pravno sredstvo) zagotovljeno že v okviru odločanja po ZIKS-1, saj je zoper sodnikovo odločitev na prvi stopnji predvidena pritožba na višje sodišče.

Ker je bila odločba iz tretjega odstavka 25. člena ZIKS-1 o zavrnitvi tožnikove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora sprejeta v okviru izvrševanja sodne funkcije, je sodno varstvo (in pravno sredstvo) zagotovljeno že v okviru odločanja po ZIKS-1, saj je zoper sodnikovo odločitev na prvi stopnji predvidena pritožba na višje sodišče. V takem primeru tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi izdaje začasne odredbe. Vrhovno sodišče namreč tudi v primeru njegovega uspeha z obravnavanim pravnim sredstvom sodišču prve stopnje ne bi moglo naložiti ponovnega vsebinskega odločanja o začasni odredbi, saj za tako obravnavo ni izpolnjena procesna predpostavka (dopustna tožba).

Tudi v tistih zadevah, kjer je bila zaradi preobremenjenosti določenega sodišča pristojnost v nekaterih zadevah prenesena na drugo sodišče s sklepom predsednika višjega sodišča, ni izključeno, da se v utemeljenih primerih iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (nadalje ZPP) pristojnost prenese nazaj na prejšnje stvarno pristojno sodišče.

Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbenim stališčem, da je treba v tem postopku uporabiti pravila postopka o gospodarskih sporih po 1. točki 1. odst. 482. člena ZPP, zaradi česar je podana stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti po 3. točki II. 105. člena Zakona o sodiščih, kar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje. Dosedanja tožbena podlaga kaže na potrebno uporabo prava gospodarskih družb, saj tožnica s tožbo uveljavlja tako odškodnino zaradi kršitve določb družbene pogodbe o vodenju družbe (primerjaj 86., II. odst. 88., 89. in 94. člen ZGD, kakor tudi zahteva, da se tožencu prepove zastopanje (smiselno 91. člen ZGD) ter uveljavlja odškodnino zaradi sklepanja škodljivih pogodb v zvezi s toženčevim upravljanjem družbe.

Dejstvo, da je stranka predstojnik okrajnega sodišča in da se vsak dan videva v isti stavbi s sodniki pritožbenega sodišča, ni razlog za smotrno delegacijo takšnega sodišča.