55.b člen ZUstS
(1)Ustavna pritožba se zavrže:
- če ne gre za posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali o pravni koristi,
- če pritožnik nima pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi,
- če ni dovoljena, razen v primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena,
- če je prepozna, razen v primeru iz tretjega odstavka 52. člena tega zakona,
- če niso izčrpana pravna sredstva, razen v primeru iz drugega odstavka 51. člena tega zakona,
- če jo je vložila neupravičena oseba,
- če v primeru iz prvega odstavka 55. člena tega zakona pritožnik vloge ne dopolni v skladu s pozivom ustavnega sodišča,
- če je v primeru iz drugega odstavka 55. člena tega zakona tako nepopolna, da je ustavno sodišče ne more preizkusiti.
(2)Ustavna pritožba se sprejme v obravnavo:
- če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali
- če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
(3)Postopek za preizkus ustavne pritožbe oziroma postopek odločanja o ustavni pritožbi se ustavi, če pritožnik umakne ustavno pritožbo.
- VSRS Sodba II Ips 117/2021Vrhovno sodišče RS · 2022
Tožnica je bila v spornem primeru, ko zatrjuje odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS zaradi sodniške napake, zoper odločitev sodišča, ki ji očita protipravnost zaradi kršitve z ustavo varovane človekove pravice, upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve, dolžna vložiti tudi ustavno pritožbo, da bi se izognila učinku prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo.
- UPRS Sodba I U 2017/2018-7Upravno sodišče RS · 2019
Po določbi drugega odstavka 55.b člena ZUstS se ustavna pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika (prva alineja), ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve (druga alineja). Dejstvo, da sodišče ni dopustilo revizije zoper sodbo Višjega sodišča, zatrjevanih kršitev človekovih pravic ne izkazuje. Tožnik izpolnjevanja pogojev za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo tudi ne izkazuje z argumenti, ki v pravdnem postopku niso bili obravnavani tako, kot bi si to želel, pač pa tako, kot jih je ugotovilo sodišče samo. Tožnik tudi ni izkazal, da gre v zadevi za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Ustavno sodišče namreč v postopku ustavne pritožbe ne presoja materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne dokazne ocene sodišč, ampak je organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin.
- VSRS Sklep I Up 37/2016Vrhovno sodišče RS · 2016
Tožba zoper posamični akt sodišča, izdan v okviru izvrševanja sodne funkcije ni dovoljena. To, da je o zadevi odločalo sodišče, že samo po sebi pomeni, da je bilo stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni potrebno oziroma zahtevano.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 7. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Tožnica je bila v spornem primeru, ko zatrjuje odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS zaradi sodniške napake, zoper odločitev sodišča, ki ji očita protipravnost zaradi kršitve z ustavo varovane človekove pravice, upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve, dolžna vložiti tudi ustavno pritožbo, da bi se izognila učinku prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo.
- UPRS Sodba I U 2017/2018-7Upravno sodišče RS · 15. 1. 2019
Po določbi drugega odstavka 55.b člena ZUstS se ustavna pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika (prva alineja), ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve (druga alineja). Dejstvo, da sodišče ni dopustilo revizije zoper sodbo Višjega sodišča, zatrjevanih kršitev človekovih pravic ne izkazuje. Tožnik izpolnjevanja pogojev za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo tudi ne izkazuje z argumenti, ki v pravdnem postopku niso bili obravnavani tako, kot bi si to želel, pač pa tako, kot jih je ugotovilo sodišče samo. Tožnik tudi ni izkazal, da gre v zadevi za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Ustavno sodišče namreč v postopku ustavne pritožbe ne presoja materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne dokazne ocene sodišč, ampak je organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin.
- VSRS Sklep I Up 37/2016Vrhovno sodišče RS · 18. 5. 2016
Tožba zoper posamični akt sodišča, izdan v okviru izvrševanja sodne funkcije ni dovoljena. To, da je o zadevi odločalo sodišče, že samo po sebi pomeni, da je bilo stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni potrebno oziroma zahtevano.
- UPRS sodba III U 211/2015Upravno sodišče RS · 11. 9. 2015
Pravica do izrednih pravnih sredstev v pravdnem postopku ni človekova pravica. Ustavno sodišče konkretne ustavne pritožbe ne bi sprejelo v obravnavo, saj zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin niso podane. Po določbi drugega odstavka 55.b člena Zakona o ustavnem sodišču se ustavna pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Da se lahko odobri prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, mora biti hkrati podanih več pogojev. Eden od njih je tudi vsebinski pogoj, ki je podrobneje določen z 24. členom ZBPP. To pomeni, da se lahko brezplačna pravna pomoč odobri le, če ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Po mnenju sodišča pa je tožena stranka dovolj podrobno obrazložila, zakaj vložitev ustavne pritožbe nima verjetnega izgleda za uspeh.