53.a člen ZRLI

Zoper poročilo DVK o izidu glasovanja na referendumu se lahko pritožba vloži v roku treh dni po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenij, vloži pa jo lahko vsak glasovalec (prvi odstavek). Glede štetja rokov in načina vložitve pritožbe se na podlagi 55. člena ZRLI upošteva 4. člen ZVDZ, ki določa, da roki po tem zakonu tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve (prvi odstavek) ter da se vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih (drugi odstavek). To pomeni, da mora pritožnik vložiti pritožbo zoper poročilo DVK v treh dneh od objave poročila neposredno pri Vrhovnem sodišču, ki je pristojno za odločanje o tej pritožbi (drugi odstavek 53.a člena ZRLI). Če sodišče dejansko prejme vlogo po izteku tega roka, je pritožba vložena prepozno.

Izhajajoč iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-191/17 z dne 25. 1. 2018, je Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru moralo presoditi, ali so v konkretnem referendumskem postopku nastale nepravilnosti ter kakšen je bil vpliv navedenih nepravilnosti na referendumski postopek in izid glasovanja. Iz izvedenih dokazov izhaja, da Vlada v referendumskem postopku ni nastopala tako, da je informirala volivce o predmetu referenduma stvarno, celovito in transparentno. Nasprotno - iz njih izhaja, da je Vlada delovala izključno v podporo uveljavitvi ZIUGDT in da je s tem vodila nedopustno enostransko referendumsko kampanjo, ki je skladno z 90. členom Ustave ter navedeno odločbo Ustavnega sodišča ne bi smela izvajati. V sredstvih Vladne referendumske kampanje, financiranih iz proračuna, niso bile celovito vključene niti informacije v zvezi z vprašanji, ki jih ureja ZIUGDT, niti niso bila predstavljena tveganja in slabosti, ki bi lahko izvirala iz uveljavitve tega zakona. Vpliva nepravilnosti ni mogoče ugotoviti v številkah, glede na obseg in naravo ugotovljene kršitve pa ni mogoče razumno sklepati, da bi bila možnost njenega vpliva na izid referenduma zgolj zanemarljiva oziroma ne

Sodno varstvo zoper poročilo Državne volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu je skladno z zakonom zagotovljeno pred Vrhovnim sodiščem, ki o vloženi pritožbi odloči ob smiselni uporabi zakona o upravnem sporu (53.a člen ZRLI). Ustavno sodišče je že sprejelo razlago 53.a člena ZRLI, po kateri je v postopku izpodbijanja referendumskega izida mogoče uveljavljati tudi vse morebitne nepravilnosti, ki bi lahko ali so vplivale na poštenost tega postopka in njegov izid, med njimi tudi kršitve pravil referendumske kampanje, vključno z njenim financiranjem. Vrhovno sodišče se strinja z nujnostjo učinkovitega sodnega varstva pravic, ki so varovane na podlagi ustavne in zakonske ureditve referenduma. Vendar pa je obenem ugotovilo, da trenutna zakonska ureditev referendumskega spora zaradi neustavnih pravnih praznin preprečuje odločitev o pritožbi v referendumskem sporu. Tako ZRLI kot tudi ZVRK (v šestem odstavku 4. člena) ne vsebujeta potrebnih vsebinskih meril in postopkovnih pravil, ki bi omogočila Vrhovnemu sodišču odločitev o pritožbi v predmetnem referendumskem sporu. S tem sta v nasprotju tako z 2. kot tudi z 22. in 23. členom Ustave Republike Slovenije, saj ne z

Pritožnika si z vsebinsko odločitvijo Vrhovnega sodišča o njuni pritožbi ne moreta izboljšati pravnega položaja, ker Vrhovno sodišče sodišču prve stopnje ne bi moglo naložiti, naj v obravnavani zadevi ponovno meritorno odloči, ker za tako odločanje niso podane procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1.