53.b člen ZRLI
Če vrhovno sodišče ugotovi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu ali nepravilnosti v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem, ki so ali bi lahko privedle do nasprotnega končnega izida referenduma, ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka, tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt iz 50. člena tega zakona, delno ali v celoti razveljavi glasovanje na referendumu in odredi ponovno glasovanje. Datum glasovanja v dveh dneh od vročitve sodbe vrhovnega sodišča s sklepom določi Državna volilna komisija, upoštevajoč s tem zakonom določene roke za izvedbo glasovanja na referendumu. Sodba vrhovnega sodišča in sklep Državne volilne komisije se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije. Če vrhovno sodišče ugotovi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu, ki so ali bi lahko privedle do nasprotnega končnega izida referenduma, in jih je mogoče odpraviti s sprejetjem novega akta iz 50. člena tega zakona, vrhovno sodišče tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt iz 50. člena tega zakona in Državni volilni komisiji naloži sprejetje novega akta iz 50. člena tega zakona skladno z odločbo vrhovnega sodišča. Pri odločanju na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena vrhovno sodišče upošteva vse, kar vpliva ali bi lahko vplivalo na izid glasovanja, predvsem pa naravo in težo nepravilnosti, volilno udeležbo in razliko v glasovih za in proti. Če vrhovno sodišče ugotovi, da je tožba iz tretjega odstavka 52. člena tega zakona utemeljena, tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi sklep iz sedmega odstavka 51. člena tega zakona in Državni volilni komisiji naloži sprejetje akta iz 50. člena tega zakona skladno z odločbo vrhovnega sodišča.
- VSRS Sodba Uv 1/2025-20Vrhovno sodišče RS · 2026
Okvir pravno odločilnih nepravilnosti v referendumskem sporu ni omejen zgolj na določbe ZVRK, temveč zajema vse nepravilnosti v zvezi z referendumsko kampanjo, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na poštenost postopka kot celote ter s tem na verodostojnost njegovega izida. Presoja nepravilnosti se lahko nanaša tudi na ravnanja oseb, ki se niso prijavile kot organizatorji kampanje. Ker gre za izražanje ljudske volje, je razveljavitev referendumskega izida dopustna le v primeru okoliščin, za katere stranka dokaže, da so vplivale ali bi lahko vplivale na izid. Lažne ali zavajajoče informacije, predstavljene v kampanji, same po sebi ne utemeljujejo razveljavitve referenduma. Presoja, katera stran (za ali proti uveljavitvi zakona) je v času kampanje podajala bolj ali manj resnične izjave, ne more biti predmet referendumskega spora. Ravnanja neprijavljenih oseb in organizacij, ki niso izraz ustavno varovanih svoboščin, temveč so usmerjena v doseganje določenega referendumskega izida, pomenijo nepravilnosti v referendumski kampanji. Statistične analize in javnomnenjske ankete niso primeren dokaz za ugotavljanje vzročne zveze med zatrjevanimi nepravilnostmi in referendumskim izidom, zlasti če temeljijo na neprimerljivih okoliščinah ali nepreverljivih metodoloških predpostavkah. Prav tako pravno odločilnega sklepanja o vplivu zatrjevanih nepravilnosti ne omogoča primerjava različnih vrst referendumov ali različnih kontekstov glasovanja. Ob pluralnem javnem diskurzu, visoki volilni udeležbi in izraziti razliki v številu glasov ni mogoče zaključiti, da so zatrjevane nepravilnosti imele odločilen vpliv na referendumski izid, saj tožniki tega niso dokazali.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 3. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Okvir pravno odločilnih nepravilnosti v referendumskem sporu ni omejen zgolj na določbe ZVRK, temveč zajema vse nepravilnosti v zvezi z referendumsko kampanjo, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na poštenost postopka kot celote ter s tem na verodostojnost njegovega izida. Presoja nepravilnosti se lahko nanaša tudi na ravnanja oseb, ki se niso prijavile kot organizatorji kampanje. Ker gre za izražanje ljudske volje, je razveljavitev referendumskega izida dopustna le v primeru okoliščin, za katere stranka dokaže, da so vplivale ali bi lahko vplivale na izid. Lažne ali zavajajoče informacije, predstavljene v kampanji, same po sebi ne utemeljujejo razveljavitve referenduma. Presoja, katera stran (za ali proti uveljavitvi zakona) je v času kampanje podajala bolj ali manj resnične izjave, ne more biti predmet referendumskega spora. Ravnanja neprijavljenih oseb in organizacij, ki niso izraz ustavno varovanih svoboščin, temveč so usmerjena v doseganje določenega referendumskega izida, pomenijo nepravilnosti v referendumski kampanji. Statistične analize in javnomnenjske ankete niso primeren dokaz za ugotavljanje vzročne zveze med zatrjevanimi nepravilnostmi in referendumskim izidom, zlasti če temeljijo na neprimerljivih okoliščinah ali nepreverljivih metodoloških predpostavkah. Prav tako pravno odločilnega sklepanja o vplivu zatrjevanih nepravilnosti ne omogoča primerjava različnih vrst referendumov ali različnih kontekstov glasovanja. Ob pluralnem javnem diskurzu, visoki volilni udeležbi in izraziti razliki v številu glasov ni mogoče zaključiti, da so zatrjevane nepravilnosti imele odločilen vpliv na referendumski izid, saj tožniki tega niso dokazali.
Ni odločb za izbrane filtre.