VSRS Sklep Uv 20/2022-4

Pritožba se zavrže.

1Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK) je s poročilom, št. 042-1/2022-12 z dne 15. 12. 2022, ugotovila in objavila izid glasovanja na referendumu o Zakonu o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J), ki je bil 27. 11. 2022, s poročilom, št. 042-1/2022-13 z dne 15. 12. 2022, ugotovila in objavila izid glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A), ki je bil 27. 11. 2022, s poročilom, št. 042-1/2022-14 z dne 15. 12. 2022, pa ugotovila in objavila izid glasovanja na referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B), ki je bil prav tako 27. 11. 2022. Poročila so bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 157/2022 z dne 16. 12. 2022.

2A. A. je v imenu B. (v nadaljevanju pritožnik) vložil pritožbo zoper „ugotovitev izida referendumskega odločanja“. Navaja, da jo vlaga kot organizator referendumske kampanje. V pritožbi navaja, da je ugotavljanje rezultatov sporno, da obstaja sum, da se dogajajo „malverzacije“ ne le pri ugotavljanju rezultatov referendumov, ampak tudi pri ugotavljanju rezultatov pri volitvah. Meni, da bi morale volilne komisije volilno udeležbo do 19. ure, ko se volišča zaprejo, sporočiti DVK takoj po zaprtju volišč, tako kot to storijo za udeležbo ob 10. in 16. uri. Trdi, da naj bi volilne komisije po zaprtju volišč volilno udeležbo ugotavljale glede na preštete glasovnice. Pritožnik sumi, da je ugotavljanje volilne udeležbe še nekaj ur po volitvah in referendumih, čeprav je ta znana že ob zaprtju volišč iz volilnih imenikov, namenjena prirejanju rezultatov referendumov in volitev z dodajanjem v volilne skrinjice več vnaprej obkroženih glasovnic.

3Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahteva revizijo referendumskega izida na način, da oblikuje nadzorno komisijo, sestavljeno iz sodnikov in predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje, ki bo pregledala zapisnike vseh volilnih komisij tako, da bo preštela vse glasovnice, ki so bile vložene v volilne skrinje, in bodo to številko primerjali s številom volilnih udeležencev, ki jih bodo prešteli iz volilnih imenikov, v katerih so bili volivci označeni ob prihodu na volišče. Vrhovnemu sodišču predlaga tudi, naj DVK naloži, naj v prihodnje javnosti najkasneje do 20. ure sporoči volilno oziroma referendumsko udeležbo, z opombo, da bo ta dokončno znana, ko prispejo podatki o glasovanju iz tujine.

4Pritožba je prepozna.

5Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je, ker pritožnik izrecno ne navaja, zoper katero poročilo DVK o izidu glasovanja vlaga pritožbo, štelo, da se njegova pritožba nanaša na vsa tri poročila DVK o ugotovitvah izidov vseh treh referendumov, ki so bili 27. 11. 2022.

6Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (v nadaljevanju ZRLI) v prvem odstavku 53.a člena določa, da se zoper poročilo DVK o izidu glasovanja na referendumu vloži pritožba v roku treh dni po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in da pritožbo lahko vloži vsak glasovalec (prvi odstavek).

7Navedena določba, tako kot druge določbe varstva pravice glasovanja iz poglavja 5 (členi od 51 do 53.b ZRLI), sodi v III. oddelek ZRLI, ki ureja postopek za izvedbo referenduma. Na podlagi 55. člena ZRLI pa se glede vprašanj postopka izvedbe referenduma, ki s tem zakonom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ). Tako se glede štetja rokov in načina vložitve pritožbe upošteva 4. člen ZVDZ, ki določa, da roki po tem zakonu tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve (prvi odstavek) ter da se vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih (drugi odstavek). To pomeni, da mora pritožnik vložiti pritožbo zoper poročilo DVK v treh dneh od objave poročila neposredno pri Vrhovnem sodišču, ki je pristojno za odločanje o tej pritožbi (drugi odstavek 53.a člena ZRLI). Če sodišče dejansko prejme vlogo po izteku tega roka, je pritožba vložena prepozno.

8Roki za uveljavljanje varstva pravice glasovanja, določeni v ZRLI, so izredno kratki, ker je zakonodajalec poleg pravice glasovanja želel zavarovati tudi učinkovitost referendumskega odločanja. Tako je tudi v 51. členu ZRLI določen rok treh dni od dneva izvedbe referenduma za vložitev ugovora pri DVK zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora (prvi odstavek) ali zaradi nepravilnosti pri delu volilnih organov v zvezi z ugotavljanjem izida glasovanja (tretji odstavek). Kljub temu da gre za naknadno sodno varstvo, je zato treba upoštevati ureditev iz ZVDZ, ki zagotavlja hitro in učinkovito varstvo in s tem tudi učinkovitost referendumskega odločanja z namenom, da se ne podaljšuje negotovost o veljavnosti zakona, ki je predmet zakonodajnega referenduma. Posebna zakonska ureditev glede rokov in načina vlaganja vlog z namenom zakonite in pravočasne izvedbe referenduma pa izključuje uporabo drugih procesnih zakonov, v katerih se dan oddaje priporočene pošiljke na pošto šteje za dan, ko je organ prejel vlogo (npr. drugi odstavek 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ali drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku). Zaradi tega je pri Vrhovnem sodišču organizirana dežurna služba, ki omogoča, da se vloge tako v volilnih kot v referendumskih zadevah lahko vlagajo tudi ob nedeljah, državnih praznikih in drugih dela prostih dnevih.¹ Zato se Vrhovnemu sodišču v tem pogledu in glede na okoliščine obravnavanega primera ne zastavlja vprašanje ustavne skladnosti določitve takega načina vlaganja pravnih sredstev.² Nenazadnje je prav tak način izrecno predpisan tudi v drugem odstavku 21. člena ZRLI za vložitev zahteve, naj Ustavno sodišče preizkusi ustavnost sklepa Državnega zbora o nedopustnosti razpisa referenduma.³

9Po obrazloženem je za presojo pravočasnosti vložene pritožbe bistveno, kdaj je Vrhovno sodišče pritožbo prejelo, in ne kdaj je pritožnik pritožbo oddal.

10Vsa tri poročila DVK so bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 157/2022 z dne 16. 12. 2022. Rok za vložitev pritožbe se je tako iztekel v ponedeljek 19. 12. 2022. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo prejelo s pošto šele naslednji dan po izteku roka, to je 20. 12. 2022 (podatki na dohodnem žigu), je ta prepozna, ne glede na to, da je bila vložena priporočeno na pošti 16. 12. 2022 (kar je razvidno iz podatkov na pisemski ovojnici).

11Glede na to, da pritožnik s pritožbo po vsebini uveljavlja nepravilnosti pri delu volilnih odborov oziroma nepravilnosti pri delu okrajnih volilnih komisij in volilnih komisij volilnih enot v zvezi z ugotavljanjem izida glasovanja, Vrhovno sodišče pripominja še, da bi pritožnik te nepravilnosti lahko uveljavljal z ugovori iz 51. člena ZRLI, o katerih bi moral DVK odločiti v roku oseminštiridesetih ur, sodišče pa v enakem roku o pritožbi zoper odločitev DVK o zavrnitvi ugovora.

12Prepozno pritožbo je Vrhovno sodišče zavrglo ob smiselni uporabi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu v zvezi s tretjim odstavkom 53.a člena ZRLI.

¹ Sklep Uv 4/2017 z dne 6. 11. 2017. Ta je bil sicer izdan v zvezi s kandidacijskim postopkom za volitve članov državnega sveta po določbah Zakona o državnem svetu (ZDSVe), kjer pa se v skladu z njegovim 10. členom glede štetja rokov in načina vložitve pritožbe prav tako upošteva 4. člen ZVDZ.
² Ustavno sodišče je s sklepom U-I-106/99 z dne 20. 9. 2001 zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. člena ZVDZ.
³ Zahteva je pravočasno vložena, če jo Ustavno sodišče fizično prejme pred iztekom roka.