6. člen ZSReg

Na podlagi obvestila izvršilnega sodišča se izvršba na delež družbenika po uradni dolžnosti opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo. Sodišče vroči sklep o izvršbi družbi (subjektu vpisa) in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež. Registrsko sodišče odloči o zahtevku za vpis vsakega podatka v sodni register, pri tem pa mora biti sklep obrazložen le, če se z njim zavrne ali zavrže predlog ali, če se z njim odloči o predlogih udeležencev, ki si med seboj nasprotujejo. Če registrsko sodišče izda ugodilno odločbo v postopku, sklepa ni treba obrazložiti. Prijavo za vpis družbe (oziroma katerihkoli sprememb) vloži oseba, ki je po zakonu ali njenih aktih upravičena za zastopanje, če s tem zakonom ni določeno drugače. Ravno zakonita zastopnica subjekta vpisa, ki je hkrati 100 odstotna družbenica, bi morala ravnati v skladu z navedenimi obveznostmi.

Določba drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP velja v primeru, da je v ponovljenem postopku znova izdan sklep o začetku stečajnega postopka in tedaj učinki veljajo za nazaj (retroaktivno) od prve odločitve o začetku stečaja dalje. Ali bo v novem postopku začet stečaj nad predlagateljem, registrsko sodišče ne more prejudicirati in zaradi tega ohranjati vpis, kot da je nad predlagateljem še vedno začet stečajni postopek.

Tretje osebe zaradi neurejenih notranjih razmerjih v družbi ne smejo biti oškodovane. Vpis spremembe zakonitega zastopnika v sodnem registru je le deklaratorne narave. To pomeni, da je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo. P. K. kot nekdanji direktor nasprotne udeleženke ne more s pritožbo v tem postopku doseči zanj ugodnega položaja. Nepravdni postopek se nanaša le na imenovanje N. R. za poslovodjo nasprotne udeleženke. V tem postopku sodišče nima pooblastil, da bi odločalo o tem, katera izmed dveh oseb bi lahko bila imenovana za poslovodjo. Zato sodišče tudi ne odloča o tem, katera med dvema osebama bi bila za poslovodjo bolj primerna od druge. Postopek sodnega imenovanja poslovodje je namenjen le preprečitvi stanja, da družba ne bi imela poslovodje. Druge zahtevke, ki bi jih lahko P. K. imel do nasprotne udeleženke, bo moral uveljavljati v drugih in ne v tem postopku. O imenovanju in odpoklicu poslovodij odločajo družbeniki. Družba N. d. o. o. je družbenica nasprotne udeleženke. Zato ima pravni interes, da sodeluje v postopku v zvezi s sodno imenovanim poslovodjo, ker sklep sodišča nadomešča voljo družbenik

Registrsko sodišče odloča po dnevnih in ne po urah. Glede na konkurenco obeh predlogov, pri čemer je moralo po uradni dolžnosti realizirati izdano začasno odredbo, je registrsko sodišče bilo dolžno najprej odločiti o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbenika. Če bi ravnalo drugače, kar narekujejo tudi posebne okoliščine primera v okviru odločanja o prispelih „predlogih“ istega dne, bi kršilo drugi odstavek 13. člena ZSReg, če bi najprej odločilo o predlogu subjekta vpisa za vpis spremembe poslovnega deleža in ostalih sprememb v sodnem registru. Od 8. 8. 2015 dalje velja spremenjena določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1, ki določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register.

Določbe ZSReg niso samostojni pravni temelj za vpis podatkov. Pravni temelj za vpis subjektov in podatkov o njih je vsebovan v posameznih zakonih, ki urejajo položaj le-teh. To pa pomeni, da Uredba sveta Evropske skupnosti, št. 1346/2000 z dne 29.5.2000 o postopkih v primeru insolventnosti tudi predstavlja takšen materialni predpis, saj predpisuje obveznost vpisovanja določenih podatkov v sodni register.

Sodišče prve stopnje upnikovega odgovora na ugovor pred odločitvijo ni vročilo dolžnikoma. V izvršilnem postopku je načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje - v postopku s pravnimi sredstvi. V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče. To v ugovornem postopku velja za vročitev dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa tega izrecno ne določa. Sicer pa v izvršilnem postopku postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. in 2. odstavek 29. člen ZIZ). V konkretnem primeru odgovor upnika na ugovor vsebuje pravna naziranja upnika, sodišče prve stopnje pa je ocenilo, da za presojo teh narok ni potreben. Glede na to in na omejenost načela kontradiktornosti v izvršilnem postopku tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitana procesna kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana. Vpis spremembe družbenika d. o. o. v sodni register je le deklaratornega značaja. Dolžnikoma je lastnost družbenikov družbe prenehala že s prenosom poslovnih deležev na novega pridobitelja