27. člen ZSReg

Registrsko sodišče glede na naravo vpisa spremembe družbenika v sodni register in glede na to, da subjekti vpisa pogosto vpisa sprememb v sodni register ne priglašajo ažurno, res ne more samo ugotavljati, ali se čistopis družbene pogodbe v vsem ujema z dejanskim stanjem. V kolikor pa udeleženec postopka oziroma pritožnik na neskladja opozori, se registrsko sodišče s tem mora ukvarjati, zlasti če je bil predlog za vpis podatkov, ki jih vsebuje čistopis družbene pogodbe, že pravnomočno zavrnjen (kot v danem primeru), pa četudi ti vpisi niso v povezavi z vpisom, ki je predmet izpodbijanega sklepa.

Za pridobitelja poslovnega deleža se v skladu s prvim odstavkom 482. člena ZGD-1 šteje le tisti, ki je vpisan v register. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na prvi odstavek 27. člena ZSReg v zvezi petim odstavkom 9. člena Uredbe o sodnem registru. Ti določbi imata primerljiv pomen kot ga ima v zemljiškoknjižnem pravu načelo pravnega prednika.

Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na prvi odstavek 27. člena ZSReg v zvezi petim odstavkom 9. člena Uredbe o sodnem registru. Ti določbi imata primerljiv pomen kot ga ima v zemljiškoknjižnem pravu načelo pravnega prednika.

Odsvojitev poslovnega deleža v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ni novo ustanovitveno vlaganje v smislu 4. točke drugega odstavka 27. člena ZSReg, zato predlogu za vpis spremembe ustanoviteljev ni treba priložiti potrdila o neporavnanih dospelih obveznostih.

Zakon je poskrbel za posebno varstvo upnikov, s katerim so zagotovljena načela oziroma zasnova delniške družbe. Vendar pa v konkretnem postopku (glede na uporabljeni način zmanjšanja osnovnega kapitala) ni treba posebej izpeljati procesa varovanja upnikov po 350. členu ZGD, saj gre zgolj za nominalno znižanje kapitala in ne za realno znižanje premoženja zaradi izplačil delničarjem.

Ker mora po 4. točki 2. odstavka 27. člena v primeru novih ustanovitvenih vlaganj podati izjavo vlagatelj, da že vpisani subjekti vpisa, katerih ustanovitelj, družbenik ali član je nimajo neporavnanih dospelih obveznosti, bi takšno izjavo nedvomno moral predložiti predlagatelj tega postopka že v času vložitve predloga za vpis subjekta v sodni register dne 1.6.1998. Če bi mu davčni organ to izjavo potrdil v skladu s 3. odstavkom 27. člena ZSReg bi bili podani vsi predpisani pogoji po ZSReg in Uredbi za vpis družb in drugih pravnih oseb v sodni register (dalje Uredba) za ugoditev predlogu za vpis.

Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo v postopku izdaje soglasja za vpis posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register preveri tudi, ali so podane kakšne ovire v zvezi z denacionalizacijskimi zahtevki. Če soglasje da, pomeni, da takih ovir ni in zato sodišče ugodi zahtevku za vpis. ZLPP je v skladu z ZDEN predpisal način in postopek zavarovanja denacionalizacijskih zahtevkov v postopku lastninjenja podjetij, zato je glede tega specialni predpis. Če denacionalizacijski upravičenec ni v predpisanem roku do 7.6.1993 v zavarovanje svojega zahtevka predlagal začasne odredbe, se lastninjenje nadaljuje tudi glede stvari, na katerih obstoji zahtevek za denacionalizacijo.

Predlog za vpis v sodni register je bil vložen dne 8.7.1993, sklep o vpisu v register pa razveljavljen z odločbo pritožbenega sodišča. Dne 30.7.1993 je stopil v veljavo Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS 30/93 in sl. - v nadaljevanju ZGD) in dne 25.3.1994 je stopil v velja Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS št. 13/94 - v nadaljevanju ZSR). Slednji zakon je v 55. členu določil, da se postopek za vpis v sodni register nadaljuje po novem predpisu, če še ni izdan prvostopenski (registrski) sklep. V konkretnem primeru, ko je bil prvostopni sklep razveljavljen, bi moralo prvostopno sodišče priglasitev z dne 8.7.199 obravnavati po določilih ZGD in ZSR.