35.a člen ZSReg
(1)Na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve subjekta vpisa v sodni register agencija temu subjektu določi šifro glavne dejavnosti po 4. členu ZPRS-1, šifro institucionalnega sektorja po 5. členu ZPRS-1, matično številko po 6. členu ZPRS-1 in enotni identifikator po 7.a členu ZPRS-1.
(2)Šteje se, da je na podlagi ustrezne odločitve registrskega sodišča o vpisu:
1.vpis ustanovitve subjekta v sodni register opravljen z vpisom tega subjekta v poslovni register,
2.vpis spremembe podatkov pri subjektu vpisa v sodnem registru opravljen z vpisom spremembe teh podatkov v poslovnem registru in
3.vpis izbrisa subjekta iz sodnega registra opravljen z izbrisom tega subjekta iz poslovnega registra.
(3)Hkrati s sklepom o vpisu ustanovitve subjekta v sodni register se subjektu vpisa pošlje tudi:
1.obvestilo agencije o določitvi obeh šifer in matične številke iz prvega odstavka tega člena, in
2.obvestilo o davčni številki, ki je bila subjektu vpisa dodeljena ob vpisu v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčno službo.
(4)Če je predlog v elektronski obliki vložil notar v skladu s 27. členom tega zakona, se notarju, ki je kot pooblaščenec predlagatelja vložil tak predlog, v elektronski obliki vročajo sklep o vpisu, vloge morebitnih drugih udeležencev postopka in odločbe sodišč o pravnih sredstvih, vloženih v tem postopku.
(5)Vročitve v elektronski obliki se notarju opravijo po varni elektronski poti, po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Po varni elektronski poti se opravi vročitev tudi drugim osebam, za katere zakon, ki ureja pravdni postopek ali drug zakon določa, da se vedno vroča po varni elektronski poti.
(6)Četrti in peti odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za vročitve subjektu vpisa ali drugi stranki postopka ali pooblaščencu stranke, če ta v predlogu za vpis ali vlogi, s katero prijavi svojo udeležbo v postopku, izrecno zahteva, da se mu vročitve opravijo po varni elektronski poti in navede naslov za vročanje po varni elektronski poti, registriran v informacijskem sistemu sodstva, ali naslov varnega elektronskega predala.
- VSL sodba V Cpg 1123/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Pri presoji podobnosti fantazijskih dodatkov firm je treba upoštevati, da je besedni jezik nujno omejen. V prvi vrsti že zato, ker od kasneje registriranih družb ni mogoče vedno pričakovati, da bodo kot obvezno sestavino iz 13. člena ZGD-1 uporabile neizgovorljive ali težko izgovorljive besede ali besedne zveze oziroma pojme brez vsakršnega vsebinskega pomena samo zato, da uporabljeni znaki niti na prvi pogled ne bi bili podobni že prej uporabljenim. Tako razumevanje bi vodilo v „monopolizacijo jezika“. Pri presoji podobnosti znamke in firme je potrebno izhajati iz celostne presoje in ne le t. i. „dominatnega dela“ fantazijskega dodatka, za kar se zavzema pritožba. To pomeni, da zahtevku na podlagi 17. člena ZGD-1 ne more biti ugodeno že (zgolj) zato, ker se v kasnejši firmi kot ena od besed/besednih zvez pojavi prej registrirana znamka. Takšno mehanično razumevanje bi pripeljalo do nelogičnih in neživljenjskih rezultatov, saj bi bil v celoti zanemarjen ratio ureditve same, ki je v zagotavljanju zadostne distinktivnosti.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 7Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 7. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba V Cpg 1123/2015Višje sodišče v Ljubljani · 6. 7. 2016besedilo 2007–2017
Pri presoji podobnosti fantazijskih dodatkov firm je treba upoštevati, da je besedni jezik nujno omejen. V prvi vrsti že zato, ker od kasneje registriranih družb ni mogoče vedno pričakovati, da bodo kot obvezno sestavino iz 13. člena ZGD-1 uporabile neizgovorljive ali težko izgovorljive besede ali besedne zveze oziroma pojme brez vsakršnega vsebinskega pomena samo zato, da uporabljeni znaki niti na prvi pogled ne bi bili podobni že prej uporabljenim. Tako razumevanje bi vodilo v „monopolizacijo jezika“. Pri presoji podobnosti znamke in firme je potrebno izhajati iz celostne presoje in ne le t. i. „dominatnega dela“ fantazijskega dodatka, za kar se zavzema pritožba. To pomeni, da zahtevku na podlagi 17. člena ZGD-1 ne more biti ugodeno že (zgolj) zato, ker se v kasnejši firmi kot ena od besed/besednih zvez pojavi prej registrirana znamka. Takšno mehanično razumevanje bi pripeljalo do nelogičnih in neživljenjskih rezultatov, saj bi bil v celoti zanemarjen ratio ureditve same, ki je v zagotavljanju zadostne distinktivnosti.