19.a člen ZPDI
Pravico do opravljanja izpita ima tudi oseba, ki ni opravila pripravništva po tem zakonu, če:
- je bila v rednem delovnem razmerju v trajanju najmanj 32 mesecev s polnim delovnim časom pri sodnem svetu, sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu, odvetniku, notarju, osebi, ki opravlja dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, ali ministrstvu, pristojnem za pravosodje, na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava, oziroma je bila v rednem delovnem razmerju najmanj 48 mesecev s polnim delovnim časom pri ustavnem sodišču, zakonodajnem organu, v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pri pravni fakulteti, visoki pravni šoli ali v pravni osebi na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava,
- izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona, določene za sodniškega pripravnika,
- je opravila obvezne oblike izobraževanja, ki jih s pravilnikom predpiše minister, pristojen za pravosodje, zlasti je prisostvovala na obravnavah in drugih procesnih dejanjih, izdelala osnutke sodnih odločb, se udeleževala seminarjev in drugih primerljivih oblik izobraževanj. Oseba iz prejšnjega odstavka vloži zahtevo za opravljanje izpita iz 19. člena tega zakona po izpolnitvi vseh pogojev iz prejšnjega odstavka. K zahtevi mora priložiti vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev, razen dokazil o državljanstvu in poslovni sposobnosti, ki ju za državljane Republike Slovenije zaradi ugotavljanja pogojev iz prejšnjega odstavka pridobi ministrstvo, pristojno za pravosodje, brezplačno, pri upravljavcu matičnega registra na podlagi neposrednega elektronskega dostopa, tako da navede osebno ime, rojstni datum in naslov prebivališča osebe. Neposredni elektronski dostop, vključno z omogočanjem ustreznega elektronskega prenosa podatkov, zagotovi upravljavec matičnega registra. Če je oseba pridobila strokovni naslov iz 6. člena tega zakona v Republiki Sloveniji, ji dokazil o strokovnem naslovu ni treba priložiti, temveč te podatke zaradi ugotavljanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi ministrstvo, pristojno za pravosodje, namesto nje na visokošolskem zavodu, kjer je pridobila strokovni naslov.
- VDSS Sodba Pdp 723/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2023
Ob pravilni uporabi materialnega prava je sodišče prve stopnje moralo ugoditi tožbenemu zahtevku tožnice za povrnitev stroškov izobraževanja v višini seštevka bruto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva, saj je za to izpolnjen pogoj, tj. da je toženec zakonsko in pogodbeno prevzeto obveznost glede sklenitve delovnega razmerja na sodišču ali pri drugem pravosodnem organu po opravljenem PDI prekršil. Toženec se s pritožbenim navajanjem, da je opravljal tudi dela, ki niso bila povezana s samim izobraževanjem in pridobitvijo znanj za opravljanje PDI, ne more razbremeniti te pogodbene oziroma zakonske obveznosti.
- UPRS Sodba I U 788/2017-7Upravno sodišče RS · 2017
Iz tožničine prošnje je razbrati, da možnosti za pripravo na izpit nima zato, ker je redno zaposlena in ker so delovne obremenitve velike. Zatrjuje torej okoliščine, ki niso neobičajne in s katerimi se srečuje vsak kandidat, ki ima redno zaposlitev. Proti podaljšanju govori tudi dejstvo, da je bil rok za pristop na izpit tožnici že večkrat (sedemkrat za skupno pet let) podaljšan. Kar vse prepriča o tem, da sedanje razmere, v katerih tožnica živi in ki so nedvomno ustreznejše od tistih, v katerih je živela v prejšnjih letih, ne pomenijo posebnih in s tem utemeljenih razlogov za to, da se ji rok za izpit ponovno podaljša.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 8. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 723/2022Višje delovno in socialno sodišče · 8. 8. 2023
Ob pravilni uporabi materialnega prava je sodišče prve stopnje moralo ugoditi tožbenemu zahtevku tožnice za povrnitev stroškov izobraževanja v višini seštevka bruto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva, saj je za to izpolnjen pogoj, tj. da je toženec zakonsko in pogodbeno prevzeto obveznost glede sklenitve delovnega razmerja na sodišču ali pri drugem pravosodnem organu po opravljenem PDI prekršil. Toženec se s pritožbenim navajanjem, da je opravljal tudi dela, ki niso bila povezana s samim izobraževanjem in pridobitvijo znanj za opravljanje PDI, ne more razbremeniti te pogodbene oziroma zakonske obveznosti.
- UPRS Sodba I U 788/2017-7Upravno sodišče RS · 19. 6. 2017
Iz tožničine prošnje je razbrati, da možnosti za pripravo na izpit nima zato, ker je redno zaposlena in ker so delovne obremenitve velike. Zatrjuje torej okoliščine, ki niso neobičajne in s katerimi se srečuje vsak kandidat, ki ima redno zaposlitev. Proti podaljšanju govori tudi dejstvo, da je bil rok za pristop na izpit tožnici že večkrat (sedemkrat za skupno pet let) podaljšan. Kar vse prepriča o tem, da sedanje razmere, v katerih tožnica živi in ki so nedvomno ustreznejše od tistih, v katerih je živela v prejšnjih letih, ne pomenijo posebnih in s tem utemeljenih razlogov za to, da se ji rok za izpit ponovno podaljša.