19.b člen ZPDI

Določba 19. b člena ZPDI ureja drugačen pravni položaj oseb, ki so pristopile k opravljanju PDI, v primerjavi s položajem sodniških pripravnikov iz 11.a člena ZPDI, zato je bila tožnica, skladno z določbo 19. b člena ZPDI, dolžna zaposlitev v organih iz 11.a člena iskati sama, aktivno. Ob smiselni uporabi definicije aktivnega iskanja zaposlitve, kot jo določa ZUTD, je mogoče pojem „po svoji volji“ iz drugega odstavka 19.b člena ZPDI razumeti le tako, da je posameznik dolžan izkazati, da je zaposlitev v organih iz 11.a člena iskal tako, da se je prijavljal na razpisana delovna mesta.

V obravnavani zadevi bi morala biti opravljena upravna izvršba denarne terjatve, razvidne iz odločbe o dovolitvi pristopa k izpitu št. 604-348/2008/8 z dne 19. 11. 2008,1 ki jo opravi davčni organ po postopku, predpisanim za izvršbo davčnih obveznosti. Tožena stranka ni imela podlage za odločanje o tožnikovem ugovoru, ki v upravnem postopku tudi sicer ni bil vložen, ampak bi morala potem, ko bi ugotovila, da je odločba št. 604-348/2008/8 z dne 19. 11. 2008 postala izvršljiva, zadevo zaradi oprave upravne izvršbe odstopiti davčnemu organu. To pomeni, da v obravnavani zadevi ugotavljanje okoliščin v zvezi s tožnikovim ugovorom ni stvar, v kateri bi tožena stranka lahko z dispozitivom samostojno odločala v upravnem postopku.

Odločba, s katero se kandidatu dovoli pristop k izpitu, je izdana pod odložnim oziroma suspenzivnim pogojem plačila stroškov izpita v določenem roku. Na podlagi jezikovne razlage 1. in 2. odstavka 19b. člena ZPDI namreč ni mogoče napraviti sklepa, da je kandidatu dovoljen pristop k izpitu že pred plačilom stroškov izpita. Sodišče se po povedanem torej strinja s tožnikom, da Prva odločba tožene stranke, s katero je bil tožniku dovoljen pristop k izpitu v navedenem roku, v 4. točki izreka dejansko vsebuje odložni pogoj plačila stroškov izpita, ki v konkretnem primeru nesporno ni bil izpolnjen. Zato se kot zmotno izkaže tudi stališče tožene stranke, da bi tožnik v konkretnem primeru moral v skladu z 2. in 3. odstavkom 30. člena Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu sporočiti v zahtevanem roku razloge za odstop od opravljanja izpita. Določila 30. člena Pravilnika ne zavezujejo oseb, ki jim pristop k izpitu glede na določila drugega stavka 2. odstavka 19b. člena ZPDI ni dovoljen že po samem zakonu (ex lege), tako da te osebe ne sodijo v krog oseb, ki jih zajemajo določila 30 člena Pravilnika.

Odločba o ugovoru zoper račun in obvestilo o dolžnosti plačila stroškov opravljanja pravniškega državnega izpita je nična iz razloga po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Ker revident od sodišča ni bil upravičen zahtevati nadaljnje vsebinske presoje odločbe, sodišče prve stopnje pa te ne bi smelo opraviti, je v izpodbijani sodbi sprejeta razlaga drugega odstavka 19. b člena ZPDI za revidentov primer nebistvena, posledično pa tudi v reviziji postavljeno pravno vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve.

Tožnica z ustnim povpraševanjem po prostih delovnih mestih na enem sodišču v času, ko to sodišče ni imelo odprtega nobenega javnega razpisa za zasedbo primernega delovnega mesta ter ob dejstvu, da je tožnica na predmetnem sodišču ustno povpraševala o prostem delovnem mestu le prva dva meseca v tri letnem obdobju po opravljenem PDI, ni mogoče šteti, da je s tem na primeren način izrazila voljo skleniti delovno razmerje v organih iz 11.a člena ZPDI. Sodišče je pri tem upoštevalo tudi dejstvo, da je bilo v relevantnem obdobju več razpisanih delovnih mest, čemur tožnica ne oporeka, vendar se ni na nobenega prijavila.

Organ je svojo odločitev sprejel na podlagi 19. b člena ZPDI, po katerem stroške pravniškega državnega izpita krije kandidat, ki v treh letih po opravljenem izpitu po svoji volji ne sklene delovnega razmerja v organih iz prvega odstavka 11. a člena tega zakona (to pa so: sodišče, državno tožilstvo, državno pravobranilstvo, ministrstvo za pravosodje). Sodišče se ne strinja z razlogovanjem tožnika, da besedilo ''po svoji volji'' ne terja aktivnega iskanja zaposlitve in da ta določba terja od njega le, da ponujenega delovnega mesta ne zavrne. Ne gre namreč za situacijo iz 11. a člena ZPDI.