iuris
§ zakonZakon o notariatu · ZN · velja od 9. 4. 1994

5. člen ZN

Sodna praksa: 9 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 10. 2020Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba II U 293/2020-8Upravno sodišče RS · 2020

    Tožnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev, saj na dan izteka roka za prijavo ni izpolnjeval pogoja zahtevanih praktičnih izkušenj. Tožnik tudi na dan vložitve in obravnave predmetne tožbe ne izpolnjuje zahtevanega pogoja. Ni pravilno stališča tožnika, da bo še pred imenovanjem na notarsko mesto izpolnjeval razpisni pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Slednje bi namreč pomenilo neenakopravno obravnavo preostalih kandidatov in bi tožnika postavila v ugodnejši položaj kot ostale kandidate, ki so na dan izteka roka za prijavo na razpis v celoti izpolnjevali pogoje iz prvega odstavka 8. člena ZN.

  • VSRS Sodba I Ips 14501/2010Vrhovno sodišče RS · 2019

    Zaupnost razmerja med notarjem in njegovimi strankami je eden od stebrov notarjevega poklica. V tej luči je treba zato presojati pravico do zasebnosti, ki izhaja iz tega zaupnega razmerja. Zavarovana drobrina pri notarjih ni samo zasebnost notarja, ki na določenem računalniku dela, temveč v prvi vrsti zasebnost strank. Poleg tega notariat predstavlja javno službo, v kateri notar v razmerju do strank deluje kot uradna oseba. Iz teh razlogov je varovana dobrina (komunikacijska zasebnost) nedisponibilna. Notar mora podatke varovati v interesu strank in varstva njihovih pravic kot poklicno tajnost. Za preiskavo ali zaseg listin in drugih dokumentov notarske pisarne se zahteva sodna odredba. Glede na naravo stvari velja isto tudi za zaseg nosilcev podatkov, saj v tem primeru nujno pride do posega v komunikacijsko in informacijsko zasebnost. Sodišče bo odredbo izdalo le, če je tak ukrep nujen. Brez sodne odredbe pridobljeni dokazi so nezakoniti, razen v izjemnih primerih (člen 148 in 164 ZKP). Pregled zaseženih elektronskih naprav in podatkov brez kontrole predstavnika Notarske zbornice ni dopusten.

  • VSL sklep IV Cpg 1752/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2016

    V zvezi s pritožbenimi navedbami, da za pravilnost vloge odgovarja notar, ki je predlog vložil, in ne stranka, pritožbeno sodišče pripominja, da v skladu z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o notariatu v nepravdnih zadevah pred sodišči notar zastopa stranko kot pooblaščenec in ima, kadar opravlja zadeve iz prvega odstavka 5. člena ZN, pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik. Dejanja, ki jih opravi v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama. Odgovornost za morebitne nepravilnosti pri delu pa so stvar notranjega razmerja med notarjem in stranko, in ne stvar sodišča.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 2. 10. 2023
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 18. 10. 2022 · trenutno
  2. 1. 4. 1994 – 17. 10. 2022

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: Pokaži ▾
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

9 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 10. 2020
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–9 od 9
  • UPRS Sodba II U 293/2020-8
    Upravno sodišče RS · 7. 10. 2020besedilo 1994–2022

    Tožnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev, saj na dan izteka roka za prijavo ni izpolnjeval pogoja zahtevanih praktičnih izkušenj. Tožnik tudi na dan vložitve in obravnave predmetne tožbe ne izpolnjuje zahtevanega pogoja. Ni pravilno stališča tožnika, da bo še pred imenovanjem na notarsko mesto izpolnjeval razpisni pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Slednje bi namreč pomenilo neenakopravno obravnavo preostalih kandidatov in bi tožnika postavila v ugodnejši položaj kot ostale kandidate, ki so na dan izteka roka za prijavo na razpis v celoti izpolnjevali pogoje iz prvega odstavka 8. člena ZN.

  • VSRS Sodba I Ips 14501/2010
    Vrhovno sodišče RS · 10. 10. 2019besedilo 1994–2022

    Zaupnost razmerja med notarjem in njegovimi strankami je eden od stebrov notarjevega poklica. V tej luči je treba zato presojati pravico do zasebnosti, ki izhaja iz tega zaupnega razmerja. Zavarovana drobrina pri notarjih ni samo zasebnost notarja, ki na določenem računalniku dela, temveč v prvi vrsti zasebnost strank. Poleg tega notariat predstavlja javno službo, v kateri notar v razmerju do strank deluje kot uradna oseba. Iz teh razlogov je varovana dobrina (komunikacijska zasebnost) nedisponibilna. Notar mora podatke varovati v interesu strank in varstva njihovih pravic kot poklicno tajnost. Za preiskavo ali zaseg listin in drugih dokumentov notarske pisarne se zahteva sodna odredba. Glede na naravo stvari velja isto tudi za zaseg nosilcev podatkov, saj v tem primeru nujno pride do posega v komunikacijsko in informacijsko zasebnost. Sodišče bo odredbo izdalo le, če je tak ukrep nujen. Brez sodne odredbe pridobljeni dokazi so nezakoniti, razen v izjemnih primerih (člen 148 in 164 ZKP). Pregled zaseženih elektronskih naprav in podatkov brez kontrole predstavnika Notarske zbornice ni dopusten.

  • VSL sklep IV Cpg 1752/2015
    Višje sodišče v Ljubljani · 27. 1. 2016besedilo 1994–2022

    V zvezi s pritožbenimi navedbami, da za pravilnost vloge odgovarja notar, ki je predlog vložil, in ne stranka, pritožbeno sodišče pripominja, da v skladu z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o notariatu v nepravdnih zadevah pred sodišči notar zastopa stranko kot pooblaščenec in ima, kadar opravlja zadeve iz prvega odstavka 5. člena ZN, pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik. Dejanja, ki jih opravi v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama. Odgovornost za morebitne nepravilnosti pri delu pa so stvar notranjega razmerja med notarjem in stranko, in ne stvar sodišča.

  • VSL sodba II Cp 1263/2013
    Višje sodišče v Ljubljani · 9. 4. 2014besedilo 1994–2022

    Od nikogar ni mogoče zahtevati absolutne skrbnosti, tudi ne od notarja kot osebe javnega zaupanja.

  • VSL sodba in sklep II Cp 19/2011
    Višje sodišče v Ljubljani · 28. 9. 2011besedilo 1994–2022

    Prvo sodišče je zavzelo pravilno stališče, da tudi po uveljavitvi ZN (in do uveljavitve OZ 1. 1. 2002) preužitkarske pogodbe ni bilo potrebno sklepati v obliki notarskega zapisa, ampak je za veljavnost take pogodbe (glede na to, da je bil njen predmet tudi prenos lastninske pravice na preužitkarjevih nepremičninah na prevzemnika) zadoščalo, da je bila sklenjena v pisni obliki, zaradi zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice pa je bila potrebna tudi overitev preužitkarjevega podpisa.

  • VSRS Sklep II Ips 75/2006
    Vrhovno sodišče RS · 8. 5. 2008besedilo 1994–2022

    Terjatve, ugotovljene z neposrednim izvršljivim notarskim zapisom, zastarajo v desetletnem zastaralnem roku.

  • VSRS Sodba in sklep X Ips 498/2007
    Vrhovno sodišče RS · 10. 1. 2008besedilo 1994–2022

    Tožeča stranka kot notar opravlja dejavnosti skladno z ZN. Zato je nedvomno organ v smislu ZDIJZ. Vendar pa dohodek ter poslovni izid (čisti dobiček) notarja za leto 2004 ni informacija, ki bi kazala na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javne službe notariata. Glede na vsebino zahtevanih informacij, ki se nanašajo na poslovanje notarja, torej po mnenju revizijskega sodišča ni mogoče najti nobene povezave z delovnim področjem notarja, torej z načinom izvrševanja pooblastil in obveznosti, ki iz notariata izhajajo. Zato ne gre za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ.

  • VSRS Sodba I Up 122/2006
    Vrhovno sodišče RS · 25. 4. 2007besedilo 1994–2022

    Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o informaciji, ki izvira iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ

  • VSL sklep II Cpg 71/2000
    Višje sodišče v Ljubljani · 10. 2. 2000besedilo 1994–2022

    Pritožbena trditev, da podjetje začasno ne posluje, ne more biti ugovorni razlog za nedopustnost izvršbe. Začasno neposlovanje dolžnice se bo morda pokazalo kot ovira za uspešno izvedbo izvršbe, v kolikor dolžnica ne bo imela sredstev za poplačilo upnikove terjatve. V tej fazi izvršilnega postopka pa dejstvo začasnega neposlovanja ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Slednje velja tudi za pritožbeno trditev, da je dolžnica notarski zapis podpisala pod prisilo. Dolžnica ne trdi, da je sprožila poseben pravdni postopek, v katerem izpodbija notarski zapis (primerjaj 3. odstavek 5. člena Zakona o notariatu).