5. člen ZN

Tožnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev, saj na dan izteka roka za prijavo ni izpolnjeval pogoja zahtevanih praktičnih izkušenj. Tožnik tudi na dan vložitve in obravnave predmetne tožbe ne izpolnjuje zahtevanega pogoja. Ni pravilno stališča tožnika, da bo še pred imenovanjem na notarsko mesto izpolnjeval razpisni pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Slednje bi namreč pomenilo neenakopravno obravnavo preostalih kandidatov in bi tožnika postavila v ugodnejši položaj kot ostale kandidate, ki so na dan izteka roka za prijavo na razpis v celoti izpolnjevali pogoje iz prvega odstavka 8. člena ZN.

Zaupnost razmerja med notarjem in njegovimi strankami je eden od stebrov notarjevega poklica. V tej luči je treba zato presojati pravico do zasebnosti, ki izhaja iz tega zaupnega razmerja. Zavarovana drobrina pri notarjih ni samo zasebnost notarja, ki na določenem računalniku dela, temveč v prvi vrsti zasebnost strank. Poleg tega notariat predstavlja javno službo, v kateri notar v razmerju do strank deluje kot uradna oseba. Iz teh razlogov je varovana dobrina (komunikacijska zasebnost) nedisponibilna. Notar mora podatke varovati v interesu strank in varstva njihovih pravic kot poklicno tajnost. Za preiskavo ali zaseg listin in drugih dokumentov notarske pisarne se zahteva sodna odredba. Glede na naravo stvari velja isto tudi za zaseg nosilcev podatkov, saj v tem primeru nujno pride do posega v komunikacijsko in informacijsko zasebnost. Sodišče bo odredbo izdalo le, če je tak ukrep nujen. Brez sodne odredbe pridobljeni dokazi so nezakoniti, razen v izjemnih primerih (člen 148 in 164 ZKP). Pregled zaseženih elektronskih naprav in podatkov brez kontrole predstavnika Notarske zbornice ni dopusten.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da za pravilnost vloge odgovarja notar, ki je predlog vložil, in ne stranka, pritožbeno sodišče pripominja, da v skladu z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o notariatu v nepravdnih zadevah pred sodišči notar zastopa stranko kot pooblaščenec in ima, kadar opravlja zadeve iz prvega odstavka 5. člena ZN, pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik. Dejanja, ki jih opravi v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama. Odgovornost za morebitne nepravilnosti pri delu pa so stvar notranjega razmerja med notarjem in stranko, in ne stvar sodišča.

Od nikogar ni mogoče zahtevati absolutne skrbnosti, tudi ne od notarja kot osebe javnega zaupanja.

Prvo sodišče je zavzelo pravilno stališče, da tudi po uveljavitvi ZN (in do uveljavitve OZ 1. 1. 2002) preužitkarske pogodbe ni bilo potrebno sklepati v obliki notarskega zapisa, ampak je za veljavnost take pogodbe (glede na to, da je bil njen predmet tudi prenos lastninske pravice na preužitkarjevih nepremičninah na prevzemnika) zadoščalo, da je bila sklenjena v pisni obliki, zaradi zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice pa je bila potrebna tudi overitev preužitkarjevega podpisa.

Terjatve, ugotovljene z neposrednim izvršljivim notarskim zapisom, zastarajo v desetletnem zastaralnem roku.

Tožeča stranka kot notar opravlja dejavnosti skladno z ZN. Zato je nedvomno organ v smislu ZDIJZ. Vendar pa dohodek ter poslovni izid (čisti dobiček) notarja za leto 2004 ni informacija, ki bi kazala na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javne službe notariata. Glede na vsebino zahtevanih informacij, ki se nanašajo na poslovanje notarja, torej po mnenju revizijskega sodišča ni mogoče najti nobene povezave z delovnim področjem notarja, torej z načinom izvrševanja pooblastil in obveznosti, ki iz notariata izhajajo. Zato ne gre za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ.

Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o informaciji, ki izvira iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ

Pritožbena trditev, da podjetje začasno ne posluje, ne more biti ugovorni razlog za nedopustnost izvršbe. Začasno neposlovanje dolžnice se bo morda pokazalo kot ovira za uspešno izvedbo izvršbe, v kolikor dolžnica ne bo imela sredstev za poplačilo upnikove terjatve. V tej fazi izvršilnega postopka pa dejstvo začasnega neposlovanja ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Slednje velja tudi za pritožbeno trditev, da je dolžnica notarski zapis podpisala pod prisilo. Dolžnica ne trdi, da je sprožila poseben pravdni postopek, v katerem izpodbija notarski zapis (primerjaj 3. odstavek 5. člena Zakona o notariatu).