129. člen ZN

Če zakon izrecno izključuje pritožbo, se ne presoja morebitnega obstoja pravnega interesa pritožnika zanjo. Če kljub temu pritožbo vloži, je ta nedovoljena in jo je treba zavreči. Pravno sredstvo zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika, ki je po svoji naravi vmesni procesno-tehnični sklep, ki ga izda sodišče, če so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka, je pritožba, če pa je s tem sklepom odločeno tudi o nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika z novim izvršilnim sredstvom, je pravno sredstvo zoper ta del sklepa ugovor. V obravnavanem primeru je bil prenos poslovnih deležev veljaven, glede na to, da se 47. člen ZN skladno s prehodno določbo 129. člena v času sklenitve pogodbe še ni uporabljal, uporabljal se je šele od 1. 6. 1995 dalje, do tedaj pa so po 587. členu ZGD začasno opravljali notarske zadeve odvetniki in namesto notarskih listin sestavljali ustrezne listine.

Prvo sodišče je zavzelo pravilno stališče, da tudi po uveljavitvi ZN (in do uveljavitve OZ 1. 1. 2002) preužitkarske pogodbe ni bilo potrebno sklepati v obliki notarskega zapisa, ampak je za veljavnost take pogodbe (glede na to, da je bil njen predmet tudi prenos lastninske pravice na preužitkarjevih nepremičninah na prevzemnika) zadoščalo, da je bila sklenjena v pisni obliki, zaradi zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice pa je bila potrebna tudi overitev preužitkarjevega podpisa.

Nižji sodišči kot tudi revizija posledice obličnostnih pomanjkljivosti za značaj notarskega zapisa kot javne listine zmotno enačita s posledicami za veljavnost pogodbe, ki je v njem zapisana. Posebnosti v obliki pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jih poudarja tožnik – da se podpisi pogodbenih strank raztezajo na polje črt in da je beseda „podjetje“ izpisana v drugačni tipologiji kot ostalo besedilo, ne pomenijo, da obravnavana pogodba ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa. Sklenjena je bila v taki obliki, kot jo predpisuje 47. člen ZN in je zato veljavna. Vednost preživljalca, da je preživljanec hudo bolan, sama po sebi ne pomeni moralno zavrženega ravnanja pri sklepanju pogodbe in ne vpliva na njeno veljavnost. Pomanjkanje ekvivalence med vrednostmi nasprotnih izpolnitev pogodbenih strank še ne pomeni, da je pogodba nična.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 16.12.1994 nična, ker ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, vendar je pri tem spregledalo prehodno določbo 587. člena ZGD, po kateri so bili odvetniki pooblaščeni za sestavljanje ustreznih listin namesto v zakonu predvidenih notarskih listin za obdobje, dokler na podlagi posebnega zakona notarji ne bodo začeli opravljati svoje funkcije. Prvi notarji pa so pričeli s poslovanjem 1.6.1995. Vpis spremembe družbenika v sodni register ni konstitutiven ampak le deklaratoren. Po oceni pritožbenega sodišča načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo ne moreta biti uporabljena na način, da bi sprememba družbenika proti upniku učinkovala šele od trenutka vpisa spremembe družbenika v sodni register. To bi namreč pomenilo izenačenje publicitetnega načela s konstitutivnostjo vpisa v sodni register, kar bi bilo v direktnem nasprotju s tem, da je vpis spremembe družbenika le deklaratoren.

Predlagatelj je predlagal fizično delitev stavbe, ki je tudi po določbi 122. člena ZNP primaren način delitve. Fizična delitev pa v tem primeru predstavlja ustanovitev etažne lastnine v skladu z določbami SZ, saj sklep o delitvi nadomešča voljo solastnikov, da pravno razmerje na stvari preoblikujejo iz solastninskega razmerja v razmerje etažne lastnine. Odločbo o nastanku etažne lastnine sodišče izda, če je taka delitev pravno in dejansko izvedljiva. Pri določitvi mora upoštevati določbe 8., 9. in 12. člena SZ in v sklepu določno opredeliti posamezne dele stavbe, ki pripadajo v last posameznim solastnikom, skupne prostore, dele in naprave ter zemljišče, kar vse ostane v solastnini posameznih etažnih lastnikov, pri čemer se njihovi solastninski deleži določijo v skladu z določbo 2. odstavka 12. člena SZ. Takšen sklep o fizični delitvi stavbe v solastnini je pravni temelj za nastanek etažne lastnine, kar pomeni, da mora vsebovati tudi temeljna pravila skupnosti etažnih lastnikov in etažni načrt, da je možen vpis etažne lastnine v zemljiški knjigi.

Vpis spremembe družbenika v sodni register ima zgolj deklarativen učinek, kar pomeni, da sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega.

Ni izvršilni naslov tisti notarski zapis o sporazumu med zakoncema, ki nima v skladu s člena 4 Zakona o notariatu določbe o njegovi izvršljivosti. Sporazum po členu 64/2 ZZZDR je sicer izvršilni naslov že po zakonski določbi, vendar pa mora biti overjen po sodniku. Tega določila zakon o notariatu ni spremenil (člen 129 ZN).

Overovitev podpisa se od overovitve izjave razlikuje po tem, da gre pri overovitvi podpisa za potrdilo delavca sodišča, da je stranka vpričo njega lastnoročno podpisala listino, dočim gre pri overovitvi izjave za potrdilo določenih dejstev, ki jih je upravičena oseba izjavila pred notarjem (oz. odvetnikom), ki je potrditev o dejstvih sestavil v obliki zapisnika.