73. člen ZGJS
(ugotavljanje in vrednost deležev)
Družbeni kapital je po tem zakonu razlika med vrednostjo sredstev podjetja oziroma organizacije (celotne aktive) ter vrednostjo obveznosti podjetja, vključno z obveznostmi do pravnih in fizičnih oseb na podlagi trajnih vlog teh oseb v podjetje. Družbeni kapital so tudi trajne vloge, navadne in prednostne delnice ali deleži, ki ne pripadajo nobeni pravni ali fizični osebi. V celotno aktivo se ne vštevajo objekti in naprave oziroma omrežja iz 76. člena tega zakona ter kmetijska zemljišča in gozdovi. Deleži družbenega kapitala, ki po določbah tega zakona postanejo lastnina republike, občine ali mesta, se ugotavljajo glede na povprečni odstotek sredstev, pridobljenih v okviru financiranja preko sistema samoupravnih interesnih skupnosti oziroma sistema financiranja javne porabe, v prihodku podjetja ali organizacije v zadnjih desetih letih oziroma od leta pričetka izvajanja dejavnosti oziroma zadev iz 68. člena tega zakona, če je ta doba krajša od desetih let. Deleži družbenega kapitala v podjetjih iz prejšnjega člena se ugotavljajo glede na povprečni delež prihodka, ki so ga ustvarila v obdobju iz prejšnjega odstavka z opravljanjem storitev za podjetja oziroma organizacije iz 68. člena tega zakona. Javna in druga podjetja oziroma organizacije iz 69. in 72. člena tega zakona ugotovijo vrednost deležev družbenega kapitala po tem členu v 4 mesecih od dneva uveljavitve tega zakona. Podjetja in organizacije iz prejšnjega odstavka morajo ocenitev vrednosti deležev predložiti v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma izvršnemu svetu občine ali Mesta Ljubljane v roku iz prejšnjega odstavka, sicer preide celotno premoženje v lastnino republike, občine ali Mesta Ljubljane. Ministrstvo oziroma izvršni svet morata v dveh mesecih od dneva prejema dati soglasje k ocenitvi vrednosti deležev ali imenovati komisijo, ki bo opravila novo ocenitev in to sporočiti podjetju oziroma organizaciji, na katero se ocenitev nanaša, sicer se šteje, da je soglasje dano.
- VSL Sklep II Cp 395/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2026
Potrdila o namenski rabi zemljišč oz. lokacijske informacije ne omogočajo ugotovitve dejanske namembnosti nepremičnin, saj gre v obeh primerih za povzetek podatkov iz uradne evidence, kar pa seveda ne izkazuje dejanske namembnosti, ampak namembnost, kot izhaja iz uradne evidence. Ta pa, kot je že bilo uvodoma pojasnjeno, lahko odstopa od dejanske.
- UPRS sodba in sklep I U 236/2010, enako sodba in sklep I U 277/2010Upravno sodišče RS · 2010
Ker dejanski imetniki pravice uporabe pogosto niso razvidni iz zemljiške knjige, je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe na spornih nepremičninah oziroma njihovih delih. Izvedeno statusno in lastninsko preoblikovanje po določbah ZGJS drugotožnika ne odvezuje obveznosti do vračila premoženja v postopkih denacionalizacije, saj sprememba pravnega položaja premoženja oziroma pravne narave pravice na stvareh v družbeni lastnini v lastninsko pravico (bodisi v zasebno bodisi v javno lastnino) ni ovira za vračanje podržavljenega premoženja.
- VSL sklep IV Cpg 39/2000Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Prehod družbenega kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe je odvisen od predhodne ocenitve vrednosti deleža družbenega kapitala v premoženju družbenega podjetja.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 2. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Cp 395/2025Višje sodišče v Ljubljani · 12. 2. 2026
Potrdila o namenski rabi zemljišč oz. lokacijske informacije ne omogočajo ugotovitve dejanske namembnosti nepremičnin, saj gre v obeh primerih za povzetek podatkov iz uradne evidence, kar pa seveda ne izkazuje dejanske namembnosti, ampak namembnost, kot izhaja iz uradne evidence. Ta pa, kot je že bilo uvodoma pojasnjeno, lahko odstopa od dejanske.
- UPRS sodba in sklep I U 236/2010, enako sodba in sklep I U 277/2010Upravno sodišče RS · 28. 9. 2010
Ker dejanski imetniki pravice uporabe pogosto niso razvidni iz zemljiške knjige, je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe na spornih nepremičninah oziroma njihovih delih. Izvedeno statusno in lastninsko preoblikovanje po določbah ZGJS drugotožnika ne odvezuje obveznosti do vračila premoženja v postopkih denacionalizacije, saj sprememba pravnega položaja premoženja oziroma pravne narave pravice na stvareh v družbeni lastnini v lastninsko pravico (bodisi v zasebno bodisi v javno lastnino) ni ovira za vračanje podržavljenega premoženja.
- VSL sklep IV Cpg 39/2000Višje sodišče v Ljubljani · 28. 9. 2000
Prehod družbenega kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe je odvisen od predhodne ocenitve vrednosti deleža družbenega kapitala v premoženju družbenega podjetja.
- VSRS Sklep U 929/94-3Vrhovno sodišče RS · 11. 9. 1996besedilo 1993–1998
Tudi odločba, ki, poleg soglasja k ocenitvi vrednosti deležev družbenega kapitala, vsebuje ugotovitev, kateri objekti in naprave postanejo last občine in ugotovitev vrednosti družbenega kapitala, je po vsebini odločba iz 74. člena zakona o gospodarskih javnih službah, zoper katero upravni spor ni mogoč.