37. člen ZG

Odločitev o tem, ali je gozdno vlako dovoljeno načrtovati tudi na zemljišču tožnikov, temelji na določbi sedmega odstavka 37. člena ZG, ki določa, da se za gradnjo gozdnih prometnic, kot dokazilo o pravici graditi po zakonu, ki ureja graditev objektov, šteje overjeno soglasje lastnikov gozdov, ki imajo v lasti več kot 3/4 površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice.

Od pravnomočnega zaključka inšpekcijskega postopka ni pričakovati pravnomočne odločitve o vprašanju, ali je sporna cesta gozdna cesta, kot o glavni stvari na matičnem področju in tako niso podani pogoji za prekinitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.

Tožeča stranka je verjetno utemeljila nastanek težko popravljive škode z navedbami, da že sam poseg v lastninsko pravico predstavlja nedopustno škodo za lastnika stvari, izvršitev izreka izpodbijane odločbe pa bi na zemljišču tožeče stranke povzročila težko popravljivo škodo, ker je dovoljen posek in odmik treh smrek v izmeri 0,79 m³ in te škode v primeru odprave izpodbijane odločbe ne bi bilo mogoče odpraviti, da je dovoljen tudi obsežen gradbeni poseg z vzpostavitvijo trase gozdne prometnice, v dolžini 35 m in širini 3,5 m in v primeru kasnejše odprave izpodbijane odločbe vzpostavitev prejšnjega stanja v naravi, v smislu konfiguracije zemljišča, utrjenosti, biotske raznolikosti, stanja podrasti in podobno, ne bi bila mogoča. Prav tako bi bilo zemljišče po posegu, ob padavinah izpostavljeno eroziji, uničena bi bila podrast, pri čemer je treba upoštevati, da gre za hribovit in hudourniški teren, brez površinske skalovitosti.

Sprememba rabe zasebnega zemljišča v rabo gozdne ceste javnega značaja, brez ustrezne pravne podlage, pomeni protipraven poseg v ustavno varovano pravico tožnika do zasebne lastnine.

Upravni organ se je pravilno oprl na tiste baze podatkov, ki so za ugotovitev vrste rabe zemljišč odločujoče, tj. na prostorski plan in na katastrske podatke iz časov odločanja. Ker je gozdarski inšpektor ugotovil, da je tožnik opravil posege na gozdnih parcelah, ki so po gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote ... nahajajo v oddelku 47, v katerem po ugotovitvah gozdarskega inšpektorja v letu 2011 ni bila načrtovana gradnja vlak, je podan zakonski dejanski stan iz petega odstavka 37. člena ZG, ker tožnik ni imel odločbe o odobritvi poseka dreves, pa je izpolnjen zakonski dejanski stan iz četrte alinee prvega odstavka 17. člena ZG. Ob teh materialnopravnih določbah in na podlagi 32. člena ZIN je gozdarski inšpektor lahko izdal izpodbijano odločbo.

Status gozdne ceste ima za lastnika nepremičnine, po kateri ta poteka, pravno relevantne posledice znotraj okvira lastninske pravice iz 33. člena Ustave RS. S Pravilnikom je sicer predvidena možnost vložitve predloga za izbris gozdne ceste iz evidence, vendar sodišče te podzakonske določbe ne more upoštevati, saj lahko pravice in obveznosti državni zbor določa samo z zakonom (87. člen Ustave RS) in bi zato morala biti tovrstna ureditev (postopek določitve in ukinitve gozdne ceste), določena v zakonu, ne pa v podzakonskem predpisu. Dejstvo, da zakonodajalec ni predpisal nikakršnega upravnega odločanja v zadevah določitve gozdnih cest, ali za njihovo ukinitev oziroma prekvalifikacijo, pa pomeni, da ima tožeča stranka sodno varstvo za konkretni zahtevek zagotovljeno v pravdnem postopku.