24. člen ZG

Vse metode razlage: jezikovna, logična, sistematična, zgodovinska in namenska (funkcionalna ali teleološka) vodijo do istega sklepa. Zakon dovoljuje ograditev dela gozda le iz točno določenih razlogov in pod točno določenimi pogoji. Z drugimi besedami, ZG v prvem in tretjem odstavku 24. člena zajema vse primere, torej izčrpno našteje kdaj (in ob katerih predpostavkah) se lahko ogradi del gozda. Sodišče je zato prepričano, da se gozd lahko ogradi le in zgolj pod pogoji prvega ali tretjega odstavka 24. člena ZG. Pravila za ograditev gozda so odsev omejitve lastninske pravice na gozdovih za zagotavljanja javnega interesa ter ekološke, socialne in gospodarske funkcije gozda. Lastnik gozda je dolžan dopustiti prost dostop do svojega gozda (druga alineja prvega odstavka 5. člena ZG).

V času postavitve ograje tožnik ni imel dovoljenja Zavoda za gozdove za poseg v gozd in gozdni prostor.

Ograditev dela gozda je dopustna le na podlagi dovoljenja Zavoda za gozdove Slovenije, vendar v konkretnem primeru Zavod ni izdal dovoljenja za predmetno ograjo. Tožbene navedbe o tem, da se predmetna ograja ne nahaja na gozdni parceli 443/16, pa so nedopustne tožbene novote.

ZG ne predvideva izdaje različnih soglasij glede na to, ali je gradnja že končana ali šele načrtovana. Ugovor, da v času postavitve za ograjo ni bilo treba pridobiti soglasja za ograditev posameznih delov gozda, je zato lahko ugovor le v morebitnem inšpekcijskem postopku, v katerem se preverja, ali obstoječi objekt razpolaga z ustreznimi dovoljenji oz. soglasji, torej tudi s tistimi po določbah ZG.

Iz opredelitve namena, zaradi katerega se določi vodovarstveno območje, izhaja, da je razlog varovanje vodnega telesa, ki služi odvzemu ali javni oskrbi s pitno vodo. Vodno zajetje je objekt, ki je v neposrednem stiku z vodo iz vodnega telesa in je namenjen odjemu vode iz njenega vira (npr. reke, podzemnih voda). Šele tako odvzeta voda se lahko v nadaljevanju zbira oz. hrani v zbiralniku, iz njega pa po transportnem sistemu (cevovodih) pride do porabnikov. Glede na navedeno je upravni organ, ki je očitno štel, da je to potrebno zaradi zaščite zajetja, iz katerega je drugemu tožniku dovoljena raba vode za zalivanje, ravnal pravilno, ko je izdal soglasje le za ograditev vodnega zajetja ne pa tudi cevovodov.

Tožeča stranka nima prav, ko navaja, da zadevna parcela ni gozd, ker jo uporablja v kmetijske namene. Parcela je namreč kot gozd opredeljena v gozdnogospodarskem načrtu Gozdnogospodarske enote B., tožeča stranka pa je s tem, ko je del gozda na navedeni parceli ogradila in ga uporabljala za pašo, kršila ZG.