Zakon o odvetništvu (ZOdv)

Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba. Odvetništvo opravljajo odvetniki oziroma odvetnice (v nadaljnjem besedilu: odvetnik) kot svoboden poklic. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic (v nadaljnjem besedilu: imenik odvetnikov). V imenik iz prejšnjega stavka se vpisujejo tudi odvetniške družbe.

Odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih. Pred sodišči lahko stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. Odvetnik iz druge države lahko ob pogoju vzajemnosti zastopa stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi v Republiki Sloveniji. (črtan)

Tuj odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica, lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, v Republiki Sloveniji opravlja: - odvetniške storitve, - odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, - odvetniški poklic pod nazivom “odvetnik“. Matična je tista država, v kateri ima odvetnik pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države. Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, je po tem zakonu odvetnik, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v kateri izmed držav članic Evropske unije pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države.

Odvetnik je pri svojem delu samostojen in neodvisen.

Odvetnik lahko opravlja svoj poklic individualno ali v odvetniški družbi v skladu z določbami tega zakona. Odvetnik lahko opravlja svoj poklic tudi na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali v odvetniški družbi (v nadaljnjem besedilu: zaposleni odvetnik). Določbe tega zakona, ki se nanašajo na odvetnika kot posameznika, veljajo tudi za odvetniško družbo, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila. Odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam odvetnikov ali odvetniških družb, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti ali izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči (v nadaljnjem besedilu: seznam odvetnikov). Če se odvetnik odloči, da se bo uvrstil na seznam odvetnikov iz prejšnjega stavka, ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče iz seznama odvetnikov. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov. Seznam odvetnikov vodi Odvetniška zbornica Slovenije, ki je dolžna posredovati seznam odvetnikov vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo. Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti stvari zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, policist ali kot uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom. Odvetnik lahko Odvetniški zbornici Slovenije ob vsakem času predlaga izbris iz seznama odvetnikov iz drugega odstavka tega člena. Po vložitvi predloga za izbris je odvetnik dolžan še 30 dni opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.

Odvetnik mora varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka. Dolžnost iz prejšnjega odstavka veže tudi druge osebe, ki delajo v odvetniški pisarni.

Odvetnik ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden proti njemu zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju odvetniškega poklica, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov sodišča druge stopnje, ustanovljenega za območje sodišča prve stopnje, pri katerem se vodi postopek. O odreditvi pripora sodišče obvesti Odvetniško zbornico Slovenije.

Preiskava odvetniške pisarne je dovoljena samo na podlagi odredbe pristojnega sodišča in to samo glede spisov in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi. Pri preiskavi ne sme biti prizadeta tajnost drugih listin in predmetov. Pri preiskavi odvetniške pisarne mora biti navzoč predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije.

Odvetnik je dolžan pred vpisom v imenik odvetnikov skleniti zavarovanje poklicne odgovornosti z najmanjšo zavarovalno vsoto 250.000 eurov za vsak zavarovalni primer in Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o plačilu zavarovalne premije. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti zavarovanca in njegovih zaposlenih za opravljanje dejavnosti. Zavarovanje mora biti sklenjeno najmanj za dobo 12 mesecev in se mora obnavljati ves čas poslovanja odvetniške pisarne. Dokazila o obstoju in spremembah zavarovanja je potrebno pošiljati Odvetniški zbornici Slovenije vsako leto oziroma ob vsaki spremembi. Odvetniška družba je dolžna pred vpisom v sodni register in v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije, skleniti zavarovanje poklicne odgovornosti z najmanjšo zavarovalno vsoto 1.000.000 eurov za vsak zavarovalni primer ter Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o plačilu zavarovalne premije. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti zavarovanca in njegovih zaposlenih za opravljanje dejavnosti. Če odvetniška družba zavarovanja ne sklene ali ne sklene v predpisanem obsegu, poleg družbe osebno odgovarjajo družbeniki in poslovodja v višini manjkajočega dela. Zavarovanje mora biti sklenjeno najmanj za dobo 12 mesecev in se mora obnavljati ves čas poslovanja odvetniške družbe. Dokazila o obstoju in spremembah zavarovanja je potrebno pošiljati Odvetniški zbornici Slovenije vsako leto oziroma ob vsaki spremembi.

Ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.

Odvetnik ima pravico uporabiti v mejah zakona in pooblastila vsako pravno sredstvo, za katero misli, da lahko koristi stranki, ki jo zastopa. Pri zastopanju stranke je odvetnik dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike.

Stranka lahko pooblastilo ob vsakem času prekliče, odvetnik pa ga lahko ob vsakem času odpove. Po odpovedi pooblastila je odvetnik dolžan še en mesec opravljati dejanja za stranko, ki ji je odpovedal pooblastilo, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času. Dolžnost iz prejšnjega odstavka ne veže odvetnika, če stranka prekliče pooblastilo.

Odvetnik stranki pooblastila ni dolžan vrniti, stranka pa ima pravico zahtevati, da sama na pooblastilo zapiše preklic pooblastila.

Po prenehanju zastopanja mora odvetnik stranki izročiti njene listine in spise v izvirniku, vključno s tistimi, ki jih je pridobil po 10. členu tega zakona. Če odvetnikovo delo in stroški zastopanja niso plačani, ima odvetnik pravico na strankine stroške zase izdelati prepise listin, ki so potrebni zaradi ugotovitve plačila njegovega dela in stroškov. Odvetnik stranki ni dolžan izročiti osnutkov pisanj, njenih pisem odvetniku in drugih zaupnih pisanj ter dokazil o izvršenih in njemu še nepovrnjenih plačilih. Na zahtevo in stroške stranke ji je dolžan izročiti njihove prepise. Odvetnik mora hraniti spise pet let po prenehanju zastopanja stranke. Po preteku tega časa pa jih je dolžan komisijsko uničiti na način, ki ga določi statut Odvetniške zbornice Slovenije.

Na vsako vlogo in listino, ki jo sestavi, mora dati odvetnik svoj žig in svoj podpis.

Pri zastopanju strank lahko odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen (substitucija). Za takšno nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke. Razen v primerih iz prejšnjega odstavka, je substitucija po drugem odvetniku dopustna samo za posamezna procesna opravila, če stranka temu izrecno ne nasprotuje. Odvetniški kandidat in odvetniški pripravnik se izkažeta z izkaznico.

Odvetnik je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zveži z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Odvetnik je upravičen do višjega plačila za svoje delo, kot mu gre po odvetniški tarifi, če se o tem pisno dogovori s stranko. Odvetnik se v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovori s stranko za plačilo tako, da si izgovori namesto plačila za delo po odvetniški tarifi največ 15-odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki. Dogovor mora biti sklenjen v pisni obliki.

Odvetnik ima pravico, da od denarnih zneskov, ki jih je prejel za svojo stranko, obdrži znesek dogovorjenega plačila in stroškov za svoje delo. Odvetnik je dolžan stranki izstaviti obračun.

Odvetniška tarifa se določi z zakonom, ki ureja odvetniško tarifo.

Sodišča in drugi organi uporabljajo pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih odvetniško tarifo. Plačilo in stroški se obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno.

Z opravljanjem odvetniškega poklica je nezdružljivo: 1. opravljanje druge dejavnosti kot poklic, razen na znanstvenem, pedagoškem, umetniškem ali publicističnem področju; 2. opravljanje plačane državne službe; 3. opravljanje notariata; 4. opravljanje poslovodne funkcije v gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, ki ni zajeta v 35. členu tega zakona; 5. opravljanje drugih poslov, ki nasprotujejo ugledu in neodvisnosti odvetniškega poklica. Odvetnik je upravičen informirati javnost o svoji dejavnosti pod pogojem, da je informacija stvarna, vestna in nezavajajoča, varuje zavezo o zaupnosti in je skladna z etičnimi zahtevami, ki veljajo za opravljanje odvetniškega poklica. Odvetnikova osebna publiciteta v kateri koli medijski obliki, kot na primer v tisku, radiu, televiziji, v elektronskem komercialnem komuniciranju ali drugače, je dopustna le v obsegu izpolnitve zahtev iz prejšnjega odstavka.

Dovoljene oblike informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti so zlasti: - objavljanje podatkov o področju odvetnikove dejavnosti ali priznani specializaciji ter o naslovu in delovnem času odvetniške pisarne, - obveščanje javnosti o začetku in kraju poslovanja ali preselitvi odvetniške pisarne, - obveščanje javnosti o skupnem poklicnem delovanju družbenikov. Prepovedane oblike informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti so zlasti: - navajanje finančnih podatkov o svojem prometu in uspešnosti, - vsako komercialno udeleževanje v medijih v nasprotju s prvim odstavkom 21.a člena tega zakona, - navajanje odvetnikovih referenc o številu dobljenih pravdnih in drugih zadev, številu strank in njihovi pomembnosti, sodelovanju v odmevnih zadevah, težavnosti rešenih zadev, - sklicevanje na svojo prejšnjo dejavnost, funkcije ali položaj, - sklicevanje na vplivne zveze in poznanstva, - dajanje neresničnih ali zavajajočih podatkov o svojem delu, - dajanje reklamnih daril zaradi pridobivanja strank, - sodelovanje s tretjimi osebami z namenom reklamiranja odvetnika ali odvetniške družbe.

Odvetnik mora odvetniški poklic opravljati dejansko in stalno. Če je odvetnik izvoljen ali. imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, v času opravljanja te funkcije opravljanje odvetniškega poklica miruje. Če je odvetnik napoten ali udeležen v mednarodni misiji zaradi opravljanja nalog na gospodarskem, obrambnem, kulturnem, znanstvenem, informativnem in drugih področjih v okviru pristojnosti take misije in to ni nezdružljivo z ugledom odvetniškega poklica ali ko dela za mednarodno organizacijo, katere članica je Republika Slovenija, mu med opravljanjem teh nalog opravljanje odvetniškega poklica miruje. V primeru iz prejšnjega odstavka, kakor tudi v drugih primerih, ko odvetnik iz opravičenih razlogov dalj časa ne more opravljati odvetniškega poklica, se mora odvetnik dogovoriti z drugim odvetnikom za splošno substitucijo ali za začasen prevzem pisarne in o tem obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije. Če odvetnik do nastopa državne funkcije oziroma v primernem času ne ravna po določbi prejšnjega odstavka, Odvetniška zbornica Slovenije sama določi začasnega prevzemnika njegove pisarne.

Odvetnik prosto izbira in menja sedež svoje pisarne, mora pa o vsaki selitvi predhodno obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije. Odvetnik ima lahko podružnico odvetniške pisarne v Republiki Sloveniji, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku, ki je pri njem zaposlen. Odvetniška družba lahko izven svojega sedeža ustanovi podružnico, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku družbeniku ali odvetniku, ki je v odvetniški družbi zaposlen. O ustanovitvi podružnice je odvetnik ali odvetniška družba dolžna obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije v roku 30 dni od ustanovitve in pred začetkom poslovanja.

Odvetnik ima pri opravljanju odvetniškega poklica pred sodiščem službeno oblačilo. Vrsto službenega oblačila in primere nošenja predpiše minister, pristojen za pravosodje.

Odvetnik je lahko, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je državljan Republike Slovenije, 2. da je poslovno sposoben, 3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov ali je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja: - strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik, - strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava, - strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa, 4. da je opravil pravniški državni izpit, 5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto po opravljenem pravniškem državnem izpitu pri odvetniku ali odvetniški družbi, na sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali notariatu, v rednem delovnem razmerju, sklenjenim s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom, 6. da aktivno obvlada slovenski jezik, 7. da je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, 8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica. Z enoletno prakso pri odvetniku je izenačena praksa pri notarju v enakem trajanju (črtan) Pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi, kdor nima opravljene najmanj enoletne prakse v odvetniški pisarni, če je najmanj pet let opravljal funkcijo sodnika, državnega tožilca ali javnega pravobranilca. (črtan) Tuj državljan, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje odvetniškega poklica po pravu države, katere državljan je, se, če velja vzajemnost, vpiše v imenik odvetnikov, ki lahko opravljajo odvetniški poklic pred državnimi organi v Republiki Sloveniji: 1. če opravi preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije po posebnem zakonu, 2. če aktivno obvlada slovenski jezik. (črtan) Odvetniška zbornica vodi poseben imenik odvetnikov tujih državljanov. (črtan)

(črtan)

Ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje odvetniškega poklica, ali kdor se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniškega poklica. Če je zahteva za vpis v imenik odvetnikov zavrnjena iz razlogov po prejšnjem odstavku, se nova zahteva za vpis ne more vložiti pred potekom dveh let od pravnomočnosti zavrnilne odločbe. Če predlaga vpis v imenik odvetnikov oseba, zoper katero teče kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, se odločitev o vpisu v imenik odvetnikov odloži do pravnomočnosti odločbe v tem postopku.

Če se naknadno ugotovijo dejstva, ki kažejo na to, da odvetnik ob vpisu ni izpolnjeval z zakonom določenih pogojev, se ne glede na potek časa postopek za vpis v imenik odvetnikov obnovi. Če je treba na podlagi podatkov, zbranih v prejšnjem in obnovljenem postopku, prejšnjo odločbo nadomestiti z novo, s katero se vpis v imenik odvetnikov ne dovoli, se prejšnja odločba razveljavi in vpis z učinkom za naprej prekliče.

Odvetnik se izbriše iz imenika odvetnikov: 1. če umre; 2. če pisno izjavi, da ne želi več opravljati odvetniškega poklica; 3. če je s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen in gre za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti; 4. če mu je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja odvetniškega poklica; 5. če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neodvisnostjo odvetnika (21. člen); 6. če več kot eno leto brez opravičenega razloga ni opravljal odvetniškega poklica; 7. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica; 8. če je bil razveljavljen vpis v imenik odvetnikov; 9. če mu je bil izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljanja odvetniškega poklica; 10. če preneha odvetniška družba na podlagi izvedenega stečajnega ali likvidacijskega postopka ali če odvetnik izstopi iz odvetniške družbe, pa v roku enega meseca ne nadaljuje z opravljanjem odvetniškega poklica individualno ali kot družbenik druge odvetniške družbe. 11. če sklene pogodbo o zaposlitvi, razen ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pri odvetniku ali odvetniški družbi; 12. če Odvetniški zbornici Slovenije ne pošilja dokazil o obstoju in spremembah zavarovanja za vsako leto oziroma ob vsaki spremembi zavarovanja. Tuj odvetnik, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, se izbriše iz imenika odvetnikov tudi, če v svoji matični državi nima več pravice opravljati odvetniškega poklica.

Imenik odvetnikov vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Imenik odvetnikov je sestavljen iz: - imenika odvetnikov, državljanov Republike Slovenije, - imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom “odvetnik“, - imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države. O vpisu oziroma izbrisu iz imenika odvetnikov odloča organ, določen s statutom Odvetniške zbornice Slovenije, v upravnem postopku. Zoper odločbo organa iz prejšnjega odstavka ni pritožbe. Odločbo, izdano v postopku o vpisu oziroma izbrisu iz imenika odvetnikov, pošlje organ iz drugega odstavka tega člena v petnajstih dneh od njene izdaje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko sproži upravni spor zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, če je z njo kršen zakon v korist posameznika. Izbris iz razloga po 4. in 9. točki prejšnjega člena se opravi na podlagi pravnomočne odločbe, izbris iz razloga po drugem odstavku prejšnjega člena pa na podlagi obvestila pristojnega organa odvetnikove matične države.

Pred vpisom v imenik odvetnikov izreče odvetnik pred predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije naslednjo prisego: "Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in odvetniški poklic opravljal vestno, pošteno in dostojanstveno." Ob vpisu v imenik odvetnikov izda Odvetniška zbornica Slovenije odvetniku izkaznico. V izkaznico tujega odvetnika se vpiše poklicni naziv, ki ga ima tuj odvetnik pravico uporabljati v skladu s tem zakonom, ter organ, pri katerem je vpisan v matični državi.

Odvetniku, ki mu je bil podeljen naslov specialista določene smeri specializacije ali magistra pravnih znanosti, se na njegovo zahtevo prizna status odvetnika-specialista, če je najmanj pet let opravljal odvetniški poklic oziroma pravosodno funkcijo na področju, za katerega je podal zahtevo. Odvetniku, ki je bil izvoljen v naziv docenta, izrednega ali rednega profesorja pravne fakultete, se prizna status odvetnika specialista s pravnega področja, na katerem je opravljal pedagoško in znanstveno delo, tudi če ne izpolnjuje pogoje petletne prakse iz prejšnjega odstavka. O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloča organ iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona. Zoper njegovo odločbo ni pritožbe.

Odvetnik lahko pri svojem imenu označi pravno področje, za katero ima priznan status odvetnika – specialista, in poklicni naziv, ki ga ima pravico uporabljati v skladu s tem zakonom. Specializirano področje dela je dolžan sporočiti Odvetniški zbornici Slovenije. Odvetniška zbornica Slovenije vodi register specializiranih področij dela za odvetnike.

Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, se vpiše v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic pod poklicnim nazivom “odvetnik“, z vsemi pravicami in dolžnostmi pri opravljanju odvetniškega poklica, če izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. do 8. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in če opravi preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije. Odvetnik mora vlogi za vpis v imenik po prejšnjem odstavku priložiti potrdilo o državljanstvu, dokaz o tem, da ima pravico opravljati odvetniški poklic v svoji matični državi ter druge dokaze, s katerimi izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka. Pogoja iz 2. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona se dokazujeta s potrdilom, izdanim po predpisih odvetnikove matične države. Dokazila ne smejo biti starejša od treh mesecev in morajo biti predložena v overjenem prevodu v slovenski jezik. Preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije iz prvega odstavka tega člena se opravlja po določbah zakona, ki ureja pravniški državni izpit.

Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, se vpiše v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, če predloži potrdilo o vpisu pri pristojnem organu matične države. Vlogi za vpis v imenik po prejšnjem odstavku je potrebno priložiti tudi potrdilo o državljanstvu, dokazilo o zavarovanju poklicne odgovornosti ter obvestilo in dokazila o morebitnem članstvu v odvetniških družbah v matični državi ali katerikoli drugi državi. Odvetnik, ki je vpisan v imenik na podlagi prvega odstavka tega člena, je v celoti ali delno oproščen zavarovanja iz 9. člena tega zakona, če je v matični državi glede pogojev in obsega kritja zavarovanja v celoti ali delno enakovredno zavarovan. V postopku vpisa v imenik po prvem odstavku tega člena se smiselno uporablja določba 8. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona. Dokazila iz prvega in drugega odstavka tega člena ne smejo biti starejša od treh mesecev in morajo biti predložena v overjenem prevodu v slovenski jezik. O vpisu v imenik po prvem odstavku tega člena Odvetniška zbornica Slovenije obvesti pristojni organ odvetnikove matične države. Odvetnik, ki je vpisan v imenik na podlagi prvega odstavka tega člena, mora opravljati odvetniški poklic dejansko in stalno, pri tem pa uporabljati poklicni naziv iz svoje matične države, izražen v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov svoje matične države, z navedbo organa, pri katerem je vpisan v svoji matični državi.

Odvetnik iz prejšnjega člena lahko pravno svetuje o zakonodaji svoje matične države, o zakonodaji Evropske unije, o mednarodnem pravu in zakonodaji Republike Slovenije. Pri opravljanju odvetniških storitev, povezanih z zastopanjem strank pred sodišči v Republiki Sloveniji, mora odvetnik iz prejšnjega člena sodelovati z odvetnikom, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom “odvetnik“. Odvetnik iz prejšnjega člena ne more: - biti izvoljen v organe Odvetniške zbornice Slovenije, - izobraževati odvetniškega pripravnika ali odvetniškega kandidata, - biti imenovan za pooblaščenca stranke, ki je v skladu z zakonom, ki ureja postopek pred sodišči ali pravno pomoč, v celoti oproščena plačila stroškov postopka ali pomoči, ali za zagovornika po uradni dolžnosti.

Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, ki ni vpisan v imenik tujih odvetnikov na podlagi 34.a, 34.b ali 34.č člena tega zakona, sme opravljati posamezne storitve, ki sodijo v okvir opravljanja odvetniškega poklica, v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 34.c člena tega zakona. Odvetnik, ki namerava opravljati storitve na podlagi prejšnjega odstavka, mora o tem pisno obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije s predložitvijo dokazila o usposobljenosti za opravljanje odvetniškega poklica in dokazila o zavarovanju poklicne odgovornosti v matični državi, pri čemer se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 34.b člena tega zakona. V obvestilu mora navesti naslov ali določiti pooblaščenca za vročitve v Republiki Sloveniji. Na podlagi obvestila in dokazil iz prejšnjega odstavka izda Odvetniška zbornica Slovenije odvetniku potrdilo o priglasitvi opravljanja storitev. Na zahtevo pristojnih organov mora odvetnik iz prvega odstavka tega člena predložiti potrdilo iz prejšnjega odstavka. Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, ki mu je bil v Republiki Sloveniji zavrnjen vpis v imenik odvetnikov zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona, v Republiki Sloveniji ne more opravljati odvetniških storitev.

Pri opravljanju storitev mora odvetnik iz prejšnjega člena upoštevati pravila poklicnega ravnanja, ki veljajo za odvetnike v Republiki Sloveniji. Pri opravljanju posameznih storitev v Republiki Sloveniji mora odvetnik uporabljati poklicni naziv iz svoje matične države, izražen v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov svoje matične države, skupaj z navedbo poklicne organizacije, ki mu je dala dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica v matični državi. Odvetnik iz prejšnjega člena je disciplinsko odgovoren po tem zakonu, kot če bi bil vpisan v imenik odvetnikov. Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika, smejo biti izrečene samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji. Namesto disciplinske kazni izbrisa iz imenika se izreče prepoved opravljanja storitev v Republiki Sloveniji.

Odvetnik iz druge države, ki ni država članica Evropske unije, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v državi, ki ni članica Evropske unije, sme opravljati odvetniške storitve oziroma odvetniški poklic pod pogoji, ki jih ta zakon določa za odvetnike iz druge države, ki je država članica Evropske unije, v 34.a členu tega zakona, če je izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti.

Odvetniška družba se lahko ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba. Odvetniška družba, ki je pravna oseba, se lahko ustanovi kot družba z neomejeno osebno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba z neomejeno odgovornostjo) ali kot družba z omejeno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba z omejeno odgovornostjo).

Za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe se uporabljajo predpisi o gospodarskih družbah, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica. Združevanje odvetniških družb z namenom skupnega izvajanja odvetniške dejavnosti ni dovoljeno. Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost. Družbeniki ne smejo opravljati odvetniške dejavnosti v drugih odvetniških družbah. Vodenja poslov odvetniške družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni odvetnik. Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo mora imeti na svojem sedežu pisarno, v kateri opravlja odvetniško dejavnost vsaj en družbenik. Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo je dolžna Odvetniški zbornici Slovenije sporočiti vsako spremembo družbene pogodbe, družbenika ali osebe, ki je pooblaščena za zastopanje, kot tudi ustanovitev ali ukinitev podružnice.

Firma odvetniške družbe mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več, ter označbo statusne oblike in dodatno označbo, da gre za odvetniško pisarno z okrajšavo »o.p.«. Okrajšava »o.p.« ni obvezna, če vsebuje firma družbe besedi »odvetniška pisarna«. Ime prejšnjega družbenika lahko ostane z njegovo privolitvijo ali privolitvijo njegovih dedičev v imenu družbe iz prejšnjega odstavka še največ pet let z dodatno oznako pri imenu: "prejšnji".

Nameravana ustanovitev odvetniške družbe se prijavi pri Odvetniški zbornici Slovenije na obrazcu, ki ga določi Odvetniška zbornica Slovenije, skupaj s predlogom za izdajo soglasja za vpis v sodni register. Prijava mora vsebovati: - navedbo imena in priimka ter prebivališča vsakega družbenika in poslovodje, - firmo in sedež družbe, - naslov morebitne podružnice, - navedbo imena in priimka ter prebivališča osebe, ki je pooblaščena za zastopanje, - vsebino družbene pogodbe, - potrdilo o sklenitvi zavarovanja za poklicno odgovornost, - druge podatke, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji v tem zakonu, - izjavo vseh družbenikov odvetniške družbe, da pod disciplinsko odgovornostjo potrjujejo pravilnost navedenih podatkov. Po prejemu prijave iz prejšnjega odstavka izda Odvetniška zbornica Slovenije soglasje za vpis odvetniške družbe v sodni register. Soglasje se lahko odreče samo, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih ta zakon določa za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe. Če Odvetniška zbornica Slovenije v dveh mesecih od prejema predloga za izdajo soglasja ne odloči o predlogu, se šteje, da je soglasje dano. Zoper odločitev Odvetniške zbornice Slovenije ni dovoljena pritožba. Prijavi za vpis odvetniške družbe v sodni register je treba predložiti soglasje Odvetniške zbornice Slovenije o vpisu v sodni register. Vpis odvetniške družbe v sodni register je pogoj za vpis v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Sklep o vpisu v sodni register je potrebno predložiti Odvetniški zbornici Slovenije v 8 dneh od vpisa.

Če s tem zakonom določeni pogoji za organizacijo in poslovanje odvetniške družbe niso izpolnjeni, odvetniška družba preneha z likvidacijo. Prenehanje odvetniške družbe iz razlogov po prejšnjem odstavku ugotovi sodišče na predlog katerega od družbenikov ali Odvetniške zbornice Slovenije. Sodišče pred odločitvijo o prenehanju določi odvetniški družbi največ šestmesečni rok, v katerem mora svojo organizacijo in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona.

Sodišče mora o začetku postopka likvidacije ali stečaja nad odvetniško družbo ter o izbrisu odvetniške družbe iz sodnega registra nemudoma obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije.

Odvetniki, ki opravljajo odvetniški poklic v Republiki Sloveniji, se obvezno združujejo v Odvetniško zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).

Zbornica spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov, skrbi za skladen razvoj odvetništva, sprejema kodeks odvetniške poklicne etike in opravlja druge z zakonom določene naloge. Zbornica sodeluje z odvetniškimi organizacijami drugih držav. Pri medsebojnem sodelovanju v postopkih za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica v drugi državi je zbornica dolžna ohraniti zaupnost izmenjanih podatkov.

Zbornica je pravna oseba. Najvišji organ zbornice je skupščina.

S statutom zbornice se podrobneje določijo naloge in organizacija zbornice, naloge skupščine in drugih organov zbornice, sodelovanje odvetniških kandidatov in pripravnikov in tujih odvetnikov po 2.a členu tega zakona pri delu organov zbornice, način zagotavljanja sredstev za delo zbornice in druga vprašanja, pomembna za delovanje zbornice. K statutu zbornice daje soglasje Vlada Republike Slovenije.

Kdor se pri odvetniku v skladu z določbami tega in posebnega zakona usposablja za pridobitev pravice opravljati pravniški državni izpit, ima položaj odvetniškega pripravnika. Odvetniški pripravnik opravlja pripravništvo pri odvetniku ali v odvetniški družbi na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Odvetniški pripravnik lahko začne opravljati prakso pri odvetniku, ko je vpisan v imenik odvetniških pripravnikov. O vpisu v imenik iz prejšnjega odstavka odloča organ iz drugega odstavka 31. člena tega zakona. Zoper odločitev ni dovoljena pritožba. Vlogi za dovolitev vpisa v imenik odvetniških pripravnikov je treba priložiti izjavo odvetnika oziroma odvetniške družbe, da bo odvetniški pripravnik zaposlen v odvetniški pisarni. Ob vpisu v imenik odvetniških pripravnikov izda zbornica odvetniškemu pripravniku izkaznico.

Odvetniško pripravniško prakso zagotavlja zbornica. Če si odvetniški pripravnik ne zagotovi sam opravljanja prakse v odvetniški pisarni, mu zbornica najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe o vpisu v imenik odvetniških pripravnikov zagotovi pripravniško mesto pri odvetniku ali v odvetniški družbi.

Odvetnik mora skrbeti za poklicno izobraževanje svojega pripravnika in mu omogočiti, da se vsestransko usposablja za samostojno opravljanje odvetniškega poklica. Odvetniški pripravnik ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetniškega poklica.

Čas, ko odvetniški pripravnik opravlja prakso v odvetniški pisarni, se všteva v obvezno enoletno prakso, ki je določena kot pogoj za pridobitev pravice opravljati odvetniško dejavnost (5. točka prvega odstavka 25. člena).

Odvetniški pripravnik se izbriše iz imenika odvetniških pripravnikov: 1. če izjavi, da ne želi več opravljati prakse v odvetniški pisarni; 2. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje prakse v odvetniški pisarni; 3. če brez opravičenega razloga več kot tri mesece ne opravlja prakse pri odvetniku; 4. ko. poteče čas, ki je določen za usposabljanje v odvetniški pisarni; 5. če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni. Izbris iz razloga po 5. točki prejšnjega odstavka se opravi na podlagi pravnomočne odločbe disciplinskega organa.

Odvetniški kandidat je lahko, kdor izpolnjuje pogoje iz 1. do 4. ter 6. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in ima pristanek odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo zaposlen.

Odvetniški kandidat lahko začne opravljati delo v odvetniški pisarni, ko je vpisan v imenik odvetniških kandidatov, ki ga vodi zbornica. V imenik odvetniških kandidatov se lahko ob pogoju vzajemnosti vpiše tudi tuj državljan, če izpolnjuje pogoje iz 2. do 4. ter 6. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in ima pristanek odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo zaposlen. V imenik odvetniških kandidatov se lahko vpiše državljan članice Evropske unije, če izpolnjuje pogoje iz 2. do 4. ter 6. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in ima pristanek odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo zaposlen.

O vpisu v imenik odvetniških kandidatov odloča organ iz drugega odstavka 31. člena tega zakona. Zoper odločitev ni dovoljena pritožba. Vlogi za dovolitev vpisa v imenik odvetniških kandidatov je treba priložiti izjavo odvetnika oziroma odvetniške družbe, da bo odvetniški kandidat delal v odvetniški pisarni.

O vpisu v imenik odvetniških kandidatov izda zbornica odvetniškemu kandidatu izkaznico.

Odvetniški kandidat ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetniškega poklica.

Odvetniški kandidat lahko nadomešča odvetnika pri vseh opravilih iz 2. člena tega zakona, ne more pa ga nadomeščati pri zastopanju pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.

Odvetniški kandidat sklene za čas dela v odvetniški pisarni z odvetnikom pogodbo o zaposlitvi.

Če odvetniški kandidat zamenja odvetniško pisarno, se ne izbriše iz imenika odvetniških kandidatov. O nadaljevanju dela v drugi odvetniški pisarni mora odvetniški kandidat obvestiti zbornico in obvestilu priložiti izjavo odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo nadaljeval z delom.

Odvetniški kandidat se izbriše iz imenika odvetniških kandidatov: 1. če izjavi, da ne želi več delati v odvetniški pisarni; 2. če odvetnik odpove pogodbo o zaposlitvi in odvetniški kandidat v roku osmih dni ne sklene pogodbe o zaposlitvi z drugim odvetnikom; 3. če se ugotovi, da ne. izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dela odvetniškega kandidata; 4. če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati delo v odvetniški pisarni. Izbris iz razloga po 4. točki prejšnjega odstavka se opravi na podlagi pravnomočne odločbe disciplinskega organa.

Odvetnik je dolžan pri svojem delu ravnati zakonito in svoje delo opravljati vestno ter v skladu s pravili stroke. Za kršitev obveznosti iz prejšnjega odstavka je odvetnik disciplinsko odgovoren. Odvetniku je mogoče izreči disciplinske sankcije ob pogojih in po postopku, ki je predpisan v tem zakonu. Disciplinski postopek je hiter. Kazenska odgovornost in odgovornost za prekršek ne izključujeta disciplinske odgovornosti odvetnika. Disciplinski postopek miruje, dokler ni v kazenskem postopku ali v postopku o prekrških pravnomočno odločeno. Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni, lahko disciplinski organ odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljanja odvetniškega poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni. Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka, vendar največ eno leto.

Disciplinske kršitve pri opravljanju odvetniškega poklica, dela ali prakse se delijo na lažje in hujše. 1. Lažje disciplinske kršitve so: - neprimerno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do strank ali drugih oseb, državnih organov in pravnih oseb pri opravljanju odvetniškega poklica, dela ali prakse, zaradi katerega je bil okrnjen ugled odvetništva; - opustitev obvestila odvetniški zbornici o preselitvi sedeža ali odvetniške pisarne; - opustitev dolžnosti o uporabi službenega oblačila pri opravljanju odvetniškega poklica; - vzpostavitev stika s stranko, ki jo zastopa drug odvetnik, brez njegovega privoljenja; - opustitev plačila izdatkov in nagrade odvetniku za nadomeščanje; - ukvarjanje s posli in dejavnostmi, nezdružljivimi s častjo in neodvisnostjo odvetnika pri njegovem poklicnem delu in zunaj njega; - nevestno ali neredno opravljanje odvetniške prakse; - nevestno ravnanje pri nadomeščanju odvetnika; - opravljanje del v nasprotju z navodili odvetnika med opravljanjem odvetniške kandidature ali odvetniškega pripravništva; - informiranje javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona; - nevestno, nepravočasno ali malomarno opravljanje odvetniškega poklica, ki ni v skladu s pravili stroke; - kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti; - sodelovanje z pravnimi ali fizičnimi osebami z namenom informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona; - nevestno, nepravočasno ali malomarno zastopanje stranke; - kršitev dolžnosti o izdaji obračuna o prejetih in izplačanih denarnih sredstvih ali nevestno vodenje finančnega poslovanja za stranko; - kršitev dolžnosti o izročitvi dokazil o prometu strankinih denarnih sredstev, ki jih upravlja ali jih je upravljal odvetnik na zahtevo stranke; - povzročitev nepotrebnih stroškov za stranko iz malomarnosti. 2. Hujše disciplinske kršitve so: - storitev dejanja, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju odvetniškega poklica; - storitev najmanj treh lažjih disciplinskih kršitev v obdobju petih let; - organiziranje poslovanja, ki onemogoča ohranitev tajnosti listin in predmetov; - zastopanje stranke, ki bi ji moral po zakonu odkloniti zastopanje; - odpoved zastopanja stranke v zanjo neprimernem času ali okoliščinah; - višje zaračunavanje odvetniške nagrade brez predhodnega pisnega dogovora; - obračunavanje plačila odvetniških storitev v nasprotju z določili zakona, ki ureja odvetniško tarifo; - neupravičeno zadrževanje denarnih sredstev, prejetih za stranko; - neutemeljeno zadržanje strankinih listin ali izročitev prepisov listin po prekinitvi pooblastilnega razmerja; - neupravičena odklonitev zagovarjanja ali zastopanje stranke po uradni dolžnosti ali v primeru izvajanja storitev brezplačne pravne pomoči, kadar odvetnika ali odvetniško družbo v skladu z zakonom postavi ali dodeli sodišče s seznama odvetnikov iz 5. člena tega zakona; - opravljanje odvetniškega poklica ali prakse med začasno prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica ali prakse; - opravljanje dejavnosti ali funkcij, nezdružljivih z opravljanjem odvetniškega poklica; - – ustanovitev odvetniške družbe ali podružnice odvetniške družbe v nasprotju z določbami tega zakona; - opravljanje odvetniške prakse v nasprotju z določbami tega zakona o opravljanju odvetniške kandidature ali pripravništva; - opravljanje odvetniškega poklica samostojno in v svojem imenu, v času opravljanja odvetniške kandidature ali odvetniškega pripravništva.

Disciplinski ukrepi, ki se v disciplinskem postopku izrekajo odvetnikom in odvetniškim kandidatom, so: - pisni opomin, - denarna kazen, - odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni. Disciplinska ukrepa, ki se v disciplinskem postopku izrekata odvetniškim pripravnikom, sta: - pisni opomin, - odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni.

Pisni opomin pomeni formalno grajo odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku za lažjo disciplinsko kršitev in se lahko izreče, če odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku še ni bila izrečena disciplinska sankcija.

Denarna kazen se odvetniku ali odvetniškemu kandidatu lahko izreče za lažjo ali hujšo disciplinsko kršitev v višini najmanj 500 eurov in največ 20.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od enega meseca dni in ne daljši od treh mesecev. Sredstva od plačanih denarnih kazni se namenijo za strokovno izpopolnjevanje odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov in se nakažejo na račun Odvetniške zbornice Slovenije.

Odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni se odvetniku ali odvetniškemu kandidatu lahko izreče za hujšo disciplinsko kršitev, zaradi katere odvetnik ali odvetniški kandidat ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica ali dela v odvetniški pisarni, in iz katere se da utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniškega poklica ali dela v odvetniški pisarni. Disciplinski ukrep se lahko izreče v trajanju od enega do petih let.

Izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni ali odvzema pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni se lahko odloži za dobo enega leta pod pogojem, da oseba, ki ji je bil izrečen disciplinski ukrep, v tej dobi ne stori dejanja, ki pomeni kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, dela ali prakse.

Pravnomočna odločba disciplinske komisije I. ali II. stopnje ali disciplinskega sodišča se pošlje Odvetniški zbornici Slovenije zaradi izvršitve in vpisa v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov ter ministru, pristojnemu za pravosodje. Odločbe disciplinskih organov so izvršljive. Odvetniška zbornica Slovenije vodi evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, v kateri so zaradi uporabe podatkov v disciplinskem postopku pri uvedbi ali izrekanju disciplinskih ukrepov vsebovani naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih: - ime in priimek odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, - naslov sedeža odvetniške pisarne, - številka in datum odločbe, - izrečen disciplinski ukrep. Disciplinska evidenca se hrani trajno. Organi zbornice, disciplinski organi in ministrstvo, pristojno za pravosodje, imajo pravico pridobiti podatke iz disciplinske evidence.

(črtan)

Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka zoper odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika pred disciplinsko komisijo I. stopnje. Disciplinska komisija I. stopnje vodi disciplinski postopek in odloča o disciplinski odgovornosti odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika. Disciplinska komisija II. stopnje odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije I. stopnje. Disciplinsko sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije II. stopnje zaradi hujših disciplinskih kršitev odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, zaradi katerih je bil izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni.

Disciplinsko komisijo I. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in enega člana izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije izmed odvetnikov, enega člana pa imenuje Sodni svet izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj pri pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Predsednik in člana disciplinske komisije I. stopnje so izvoljeni za dobo treh let. Disciplinsko komisijo II. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in enega člana imenuje Sodni svet. Enega od njiju imenuje izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, enega pa izmed odvetnikov. Drugega člana disciplinske komisije II. stopnje izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije izmed odvetnikov. Predsednik in člana disciplinske komisije II. stopnje so izvoljeni za dobo treh let.

Predsednika disciplinskih komisij I. in II. stopnje ter člani obeh disciplinskih komisij imajo namestnike, ki se izvolijo oziroma imenujejo na enak način kot predsednika in člani disciplinskih komisij I. in II. stopnje. O sestavi disciplinskih komisij in nadomeščanjih odloča predsednik disciplinske komisije. V primeru spora odloči predsednik Odvetniške zbornice Slovenije. Predsednik in člani disciplinskih komisij ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice Slovenije ali v Sodnem svetu.

Disciplinskega tožilca izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije izmed odvetnikov za dobo treh let. Disciplinski tožilec ima namestnika, ki se izvoli na enak način kot disciplinski tožilec.

O izločitvi člana disciplinske komisije ali disciplinskega tožilca odloča predsednik disciplinske komisije. O izločitvi predsednika disciplinske komisije I. stopnje odloča predsednik disciplinske komisije II. stopnje, o izločitvi predsednika disciplinske komisije II. stopnje pa predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.

Če je predsednik disciplinske komisije, član disciplinske komisije ali disciplinski tožilec zadržan ali izločen, ga nadomešča njegov namestnik.

Disciplinsko sodišče odloča v senatu, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednik in dva člana so vrhovni sodniki, dva člana pa sta odvetnika. Predsednik in oba vrhovna sodnika se določita vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Enega odvetnika izvoli Odvetniška zbornica Slovenije, enega odvetnika pa imenuje Sodni svet. Predsednik in člani senata disciplinskega sodišča se določijo za dobo treh let in imajo namestnike, ki opravljajo funkcijo članov, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih upravičenih razlogov ne morejo opravljati. Namestniki se izvolijo oziroma imenujejo na enak način kot člani senata. Predsednik in člani senata in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice Slovenije ali v Sodnem svetu.

Vsa pisanja v zvezi z disciplinskim postopkom se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vročajo priporočeno po pošti na naslov odvetniške pisarne ali po varni elektronski poti. Disciplinskemu tožilcu in članom disciplinskih organov, ki jih izvoli Odvetniška zbornica Slovenije izmed odvetnikov se pisanja priporočeno pošiljajo na naslove, sporočene na Odvetniško zbornico Slovenije. Članom disciplinskih organov, ki jih imenuje Sodni svet, se pisanja priporočeno pošiljajo na naslove, sporočene na Sodni svet. Predsedniku disciplinske komisije I. stopnje se pisanja priporočeno pošiljajo na naslov, sporočen na Odvetniško zbornico Slovenije. Predsedniku disciplinske komisije II. stopnje se pisanja priporočeno pošiljajo na naslov, sporočen na Sodni svet. V disciplinskem postopku se smiselno uporablja zakon, ki ureja kazenski postopek, če v tem zakonu ni posebnih določb.

Postopek pred disciplinsko komisijo I. stopnje se začne z zahtevo disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka. Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka, če je obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sumiti, da je odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik kršil določbe tega zakona, najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev. Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev dolžnosti ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo v disciplinskem postopku. Na zahtevo predsednika sodišča, ministra, pristojnega za pravosodje ali Varuha človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, je disciplinski tožilec dolžan zahtevati uvedbo disciplinskega postopka najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve.

Ko disciplinska komisija I. stopnje prejme zahtevo disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, jo pošlje odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku, zoper katerega je zahteva vložena, s poukom, da ima pravico v 15 dneh odgovoriti na navedbe v zahtevi. Po prejemu odgovora osebe, zoper katero je vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, ali po preteku roka za odgovor na zahtevo o uvedbi disciplinskega postopka, predsednik disciplinske komisije I. stopnje po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava, ali pa najpozneje v 30 dneh razpiše obravnavo.

Vabilo na obravnavo se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vroči najmanj 15 dni pred dnevom obravnave.

Obravnava se lahko opravi tudi brez navzočnosti osebe, zoper katero je bil uveden disciplinski postopek, če je bila pravilno vabljena. V disciplinskem postopku na I. stopnji se opravi obravnava, na kateri ima oseba, zoper katero teče disciplinski postopek, pravico do zagovora, lahko pa se obravnave tudi ne udeleži in pošlje pisni zagovor.

Disciplinska komisija I. stopnje odloči po opravljeni obravnavi. Obravnava ni javna, razen kadar oseba, zoper katero teče disciplinski postopek, to izrecno zahteva.

Odločba disciplinske komisije se najpozneje v 15 dneh od obravnave pošlje: - osebi, zoper katero je bil uveden disciplinski postopek, - predsedniku Odvetniške zbornice Slovenije, - ministru, pristojnemu za pravosodje, - predlagatelju zahteve za uvedbo disciplinskega postopka in - disciplinskemu tožilcu.

Zoper odločbo disciplinske komisije I. stopnje je dovoljena pritožba v 15 dneh od prejema odločbe. Pritožbo lahko vložijo odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku in disciplinski tožilec. Pritožbo lahko vložijo tudi predsednik sodišča, minister, pristojen za pravosodje ali Varuh človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamezni zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, če so v posameznem primeru zahtevali uvedbo disciplinskega postopka. O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinska komisija II. stopnje na seji brez obravnave.

Zoper odločitev disciplinske komisije II. stopnje, s katero je odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni, ki se izreka zaradi storjenih hujših disciplinskih kršitev, je dovoljena pritožba v 30 dneh od prejema odločbe. Pritožbo lahko vložijo odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku in disciplinski tožilec. Pritožbo lahko vložijo tudi predsednik sodišča, minister, pristojen za pravosodje ali Varuh človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, če so v posameznem primeru zahtevali uvedbo disciplinskega postopka. O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinsko sodišče na seji brez obravnave.

Pregon disciplinskih kršitev zastara v petih letih od dneva kršitve. Če ima disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na zasebno tožbo, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje. Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga vsako opravilo v postopku pred disciplinsko komisijo I. ali II. stopnje ali pred disciplinskim sodiščem. Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v petih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen. V vsakem primeru pregon disciplinske kršitve zastara, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona, izvršitev disciplinskega ukrepa pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa. Če se ugotovi disciplinska odgovornost, je odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik dolžan povrniti stroške postopka.

Posamezna procesna dejanja v disciplinskem postopku lahko po pooblastilu predsednika disciplinske komisije I. ali II. stopnje opravlja strokovni sodelavec, ki je univerzitetni diplomirani pravnik z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj pri pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.

O zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka zoper tujega odvetnika, ki je vpisan v imenik tujih odvetnikov v skladu s 34.b členom tega zakona, disciplinski tožilec obvesti pristojni organ v odvetnikovi matični državi. Disciplinski organi so dolžni pristojnim organom odvetnikove matične države omogočiti sodelovanje v postopku s predlogi v korist odvetnika. Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika pri opravljanju poklica, smejo biti izrečeni samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji. Če pristojni organ odvetnikove matične države začasno ali trajno odvzame odvetniku dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica, ima tak ukrep učinek prepovedi opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji. Prvi odstavek tega člena velja smiselno tudi ob uvedbi disciplinskega postopka zoper odvetnika, ki ima pod tem nazivom pravico opravljati odvetniški poklic tudi v kakšni drugi državi.

Z globo najmanj 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ni odvetniška družba po tem zakonu, če proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. Z globo najmanj 3.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki ni odvetniška družba po tem zakonu, če proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki v nasprotju z določbo drugega odstavka 1. člena tega zakona proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje za prekršek tuj odvetnik, ki v Republiki Sloveniji opravlja odvetniške storitve ali odvetniški poklic v nasprotju z določbami III. A poglavja tega zakona. Globo iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena izreče Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

Z globo najmanj 10.000 eurov se kaznuje odvetnik ali odvetniška družba, ki informira javnost o svoji dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona. Z globo najmanj 3.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba odvetniške družbe, ki informira javnost o svoji dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona. Globo iz prvega in drugega odstavka tega člena izreče Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

Zbornica uskladi statut in druge splošne akte zbornice z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

Odvetniki, vpisani v imenik odvetnikov na podlagi dosedanjih predpisov, nadaljujejo z delom po določbah tega zakona. Za odvetnike iz prejšnjega odstavka, kakor tudi za osebe, ki imajo po določbi 76. člena tega zakona pravico doseči vpis v imenik odvetnikov po doslej veljavnih predpisih, se ne uporablja določba 28. člena tega zakona. Odvetniki v službah pravne pomoči lahko nadaljujejo z opravljanjem odvetniškega poklica, če svojo organiziranost in poslovanje uskladijo z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve. Do uveljavitve zakona, ki bo urejal postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči, imajo osebe, ki jih organizacije sindikata najamejo ali zaposlijo za zastopanje svojih članov v delovnih in socialnih sporih, pravico zastopati pred sodišči, ki so pristojna za te spore, tudi po uveljavitvi tega zakona, čeprav niso odvetniki, če izpolnjujejo pogoje iz 1. do 4. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona.

Z delom oziroma funkcijo državnega tožilca je glede določb tretjega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 25. člena in 28. člena tega zakona izenačeno delo oziroma funkcija javnega tožilca.

Do uveljavitve zakona, ki bo urejal pravniški državni izpit, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 4. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali kak drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom.

Vloge za vpis v imenik odvetnikov, ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona, pa o njih še ni odločeno, se obravnavajo in vpis v imenik odvetnikov dovoli na podlagi doslej veljavnih predpisov. Zoper odločitev, s katero se osebam iz prejšnjega odstavka ne dovoli vpisa v imenik odvetnikov, je dovoljen upravni spor.

Kdor je ob uveljavitvi tega zakona vpisan v imenik odvetniških pripravnikov, nadaljuje z delom kot odvetniški kandidat, če ima opravljen pravosodni izpit. Oseba iz prejšnjega odstavka, ki nima opravljenega pravosodnega izpita, nadaljuje z usposabljanjem kot odvetniški pripravnik po doslej veljavnih predpisih. Odvetniški kandidat iz prvega odstavka tega člena in odvetniški pripravnik iz prejšnjega odstavka imata pravico zahtevati vpis v imenik odvetnikov pod pogoji iz prejšnjega člena. Zbornica najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona izda izkaznice o vpisu v imenik odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov.

Osebi, ki je bila pred uveljavitvijo tega zakona zaradi izvolitve ali imenovanja v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, izbrisana iz imenika odvetnikov, se izbris odpravi po uradni dolžnosti. Šteje se, da osebi iz prejšnjega odstavka opravljanje odvetniškega poklica miruje (22. člen). Zbornica izda odločbo iz prvega odstavka tega člena najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

Določba 24. člena tega zakona se začne uporabljati z dnem, ko se začnejo uporabljati določbe o službenem oblačilu sodnikov in državnih tožilcev.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se za odvetnike prenehata uporabljati določbi 36. in 41. člena Zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80 in 27/85).

Dokler ne bodo sprejeti predpisi o gospodarskih družbah, se za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe uporabljajo predpisi o podjetjih.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o pravni pomoči (Uradni list SRS, št. 23/79).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.