Zakon o odvetništvu (ZOdv)

Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba. Odvetništvo opravljajo odvetniki oziroma odvetnice (v nadaljnjem besedilu: odvetnik) kot svoboden poklic. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic (v nadaljnjem besedilu: imenik odvetnikov). V imenik iz prejšnjega stavka se vpisujejo tudi odvetniške družbe.

Odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih. Pred sodišči lahko stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. Odvetnik iz druge države lahko ob pogoju vzajemnosti zastopa stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi v Republiki Sloveniji. (črtan)

Tuj odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica, lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, v Republiki Sloveniji opravlja: - odvetniške storitve, - odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, - odvetniški poklic pod nazivom “odvetnik“. Matična je tista država, v kateri ima odvetnik pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države. Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, je po tem zakonu odvetnik, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v kateri izmed držav članic Evropske unije pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države.

Odvetnik je pri svojem delu samostojen in neodvisen.

Odvetnik lahko opravlja svoj poklic individualno ali v odvetniški družbi v skladu z določbami tega zakona. Odvetnik lahko opravlja svoj poklic tudi na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali v odvetniški družbi (v nadaljnjem besedilu: zaposleni odvetnik). Določbe tega zakona, ki se nanašajo na odvetnika kot posameznika, veljajo tudi za odvetniško družbo, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila. Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti zadevi zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni, ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je bil v isti zadevi sodnik, državni tožilec, pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve ali uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom. Odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam zagovornikov po uradni dolžnosti oziroma seznam odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči. Če se odvetnik odloči, da se bo uvrstil na posamezni seznam, ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika po uradni dolžnosti ali izvajalca storitev brezplačne pravne pomoči v skladu z zakonom postavi sodišče. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih mora odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov. Kadar predsednik pristojnega sodišča ugotovi, da seznama odvetnikov iz prejšnjega odstavka ne zadoščata za izvajanje institutov zagovorništva po uradni dolžnosti oziroma brezplačne pravne pomoči, določi sodišče odvetnika po abecednem vrstnem redu izmed vseh odvetnikov, vpisanih v imenik odvetnikov, ki sestavljajo območni zbor, organiziran na območju posameznega okrožnega sodišča. Odvetnik lahko v takem primeru odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje. Odvetnik lahko Odvetniški zbornici Slovenije kadarkoli predlaga izbris s seznama odvetnikov iz tretjega odstavka tega člena. Po vložitvi predloga za izbris je odvetnik dolžan še 30 dni opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času. Seznama odvetnikov iz tretjega odstavka tega člena vodi Odvetniška zbornica Slovenije, ki ju je dolžna posredovati vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo.

Odvetnik mora varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka. Dolžnost iz prejšnjega odstavka veže tudi druge osebe, ki delajo v odvetniški pisarni.

Odvetnik ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden proti njemu zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju odvetniškega poklica, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov sodišča druge stopnje, ustanovljenega za območje sodišča prve stopnje, pri katerem se vodi postopek. O odreditvi pripora sodišče obvesti Odvetniško zbornico Slovenije.

Preiskava odvetniške pisarne je dovoljena samo na podlagi odredbe pristojnega sodišča in to samo glede spisov in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi. Pri preiskavi ne sme biti prizadeta tajnost drugih listin in predmetov. Pri preiskavi odvetniške pisarne mora biti navzoč predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije.

Odvetniška zbornica Slovenije zavaruje odvetnika pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti odvetnika in pri njem zaposlenih. Zavarovalna premija se plačuje iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka Odvetniški zbornici Slovenije. Zavarovalnice so dolžne skleniti pogodbo o zavarovanju skladno z določbami tega člena.

Odvetnik mora pred vpisom v imenik odvetnikov Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o sklenjeni pogodbi o vodenju fiduciarnega računa.

Ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.

Odvetnik ima pravico uporabiti v mejah zakona in pooblastila vsako pravno sredstvo, za katero misli, da lahko koristi stranki, ki jo zastopa. Pri zastopanju stranke je odvetnik dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike.

Stranka lahko pooblastilo ob vsakem času prekliče, odvetnik pa ga lahko ob vsakem času odpove. Po odpovedi pooblastila je odvetnik dolžan še en mesec opravljati dejanja za stranko, ki ji je odpovedal pooblastilo, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času. Dolžnost iz prejšnjega odstavka ne veže odvetnika, če stranka prekliče pooblastilo.

Odvetnik stranki pooblastila ni dolžan vrniti, stranka pa ima pravico zahtevati, da sama na pooblastilo zapiše preklic pooblastila.

Po prenehanju zastopanja mora odvetnik stranki izročiti njene listine in spise v izvirniku, vključno s tistimi, ki jih je pridobil po 10. členu tega zakona. Če odvetnikovo delo in stroški zastopanja niso plačani, ima odvetnik pravico na strankine stroške zase izdelati prepise listin, ki so potrebni zaradi ugotovitve plačila njegovega dela in stroškov. Odvetnik stranki ni dolžan izročiti osnutkov pisanj, njenih pisem odvetniku in drugih zaupnih pisanj ter dokazil o izvršenih in njemu še nepovrnjenih plačilih. Na zahtevo in stroške stranke ji je dolžan izročiti njihove prepise. Odvetnik mora hraniti spise pet let po prenehanju zastopanja stranke. Po preteku tega časa pa jih je dolžan komisijsko uničiti na način, ki ga določi statut Odvetniške zbornice Slovenije.

Na vsako vlogo in listino, ki jo sestavi, mora dati odvetnik svoj žig in svoj podpis.

Pri zastopanju strank lahko odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen (substitucija). Za takšno nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke. Razen v primerih iz prejšnjega odstavka, je substitucija po drugem odvetniku dopustna samo za posamezna procesna opravila, če stranka temu izrecno ne nasprotuje. Odvetniški kandidat in odvetniški pripravnik se izkažeta z izkaznico.

Odvetnik je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Odvetnik je upravičen do višjega plačila za svoje delo, kakor mu gre po odvetniški tarifi, če se o tem pisno dogovori s stranko. Odvetnik se v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovori s stranko za plačilo tako, da namesto plačila po odvetniški tarifi prejme kot nagrado največ 15-odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki. Dogovor iz drugega ali tretjega odstavka tega člena mora biti sklenjen v pisni obliki ter ločen od pooblastila in drugih dogovorov. Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

Odvetnik ima pravico, da od denarnih zneskov, ki jih je prejel za svojo stranko, obdrži znesek dogovorjenega plačila in stroškov za svoje delo. Odvetnik je dolžan stranki izstaviti obračun.

Odvetniško tarifo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje.

Sodišča in drugi organi uporabljajo pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih odvetniško tarifo. Plačilo in stroški se obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno.

Z opravljanjem odvetniškega poklica je nezdružljivo: 1. opravljanje druge dejavnosti kot poklic, razen na znanstvenem, pedagoškem, umetniškem ali publicističnem področju; 2. opravljanje plačane državne službe; 3. opravljanje notariata; 4. opravljanje poslovodne funkcije v gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, ki ni zajeta v 35. členu tega zakona; 5. opravljanje drugih poslov, ki nasprotujejo ugledu in neodvisnosti odvetniškega poklica. Odvetnik je upravičen informirati javnost o svoji dejavnosti pod pogojem, da je informacija stvarna, vestna in nezavajajoča, varuje zavezo o zaupnosti in je skladna z etičnimi zahtevami, ki veljajo za opravljanje odvetniškega poklica. Odvetnikova osebna publiciteta v kateri koli medijski obliki, kot na primer v tisku, radiu, televiziji, v elektronskem komercialnem komuniciranju ali drugače, je dopustna le v obsegu izpolnitve zahtev iz prejšnjega odstavka.

Dovoljene oblike informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti so zlasti: - objavljanje podatkov o področju odvetnikove dejavnosti ali priznani specializaciji ter o naslovu in delovnem času odvetniške pisarne, - obveščanje javnosti o začetku in kraju poslovanja ali preselitvi odvetniške pisarne, - obveščanje javnosti o skupnem poklicnem delovanju družbenikov. Prepovedane oblike informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti so zlasti: - navajanje finančnih podatkov o svojem prometu in uspešnosti, - vsako komercialno udeleževanje v medijih v nasprotju s prvim odstavkom 21.a člena tega zakona, - navajanje odvetnikovih referenc o številu dobljenih pravdnih in drugih zadev, številu strank in njihovi pomembnosti, sodelovanju v odmevnih zadevah, težavnosti rešenih zadev, - sklicevanje na svojo prejšnjo dejavnost, funkcije ali položaj, - sklicevanje na vplivne zveze in poznanstva, - dajanje neresničnih ali zavajajočih podatkov o svojem delu, - dajanje reklamnih daril zaradi pridobivanja strank, - sodelovanje s tretjimi osebami z namenom reklamiranja odvetnika ali odvetniške družbe.

Odvetnik mora odvetniški poklic opravljati dejansko in stalno. Če je odvetnik izvoljen ali. imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, v času opravljanja te funkcije opravljanje odvetniškega poklica miruje. Če je odvetnik napoten ali udeležen v mednarodni misiji zaradi opravljanja nalog na gospodarskem, obrambnem, kulturnem, znanstvenem, informativnem in drugih področjih v okviru pristojnosti take misije in to ni nezdružljivo z ugledom odvetniškega poklica ali ko dela za mednarodno organizacijo, katere članica je Republika Slovenija, mu med opravljanjem teh nalog opravljanje odvetniškega poklica miruje. V primeru iz prejšnjega odstavka, kakor tudi v drugih primerih, ko odvetnik iz opravičenih razlogov dalj časa ne more opravljati odvetniškega poklica, se mora odvetnik dogovoriti z drugim odvetnikom za splošno substitucijo ali za začasen prevzem pisarne in o tem obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije. Če odvetnik do nastopa državne funkcije oziroma v primernem času ne ravna po določbi prejšnjega odstavka, Odvetniška zbornica Slovenije sama določi začasnega prevzemnika njegove pisarne.

Odvetnik prosto izbira in menja sedež svoje pisarne, mora pa o vsaki selitvi predhodno obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije. Odvetnik ima lahko podružnico odvetniške pisarne v Republiki Sloveniji, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku, ki je pri njem zaposlen. Odvetniška družba lahko izven svojega sedeža ustanovi podružnico, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku družbeniku ali odvetniku, ki je v odvetniški družbi zaposlen. O ustanovitvi podružnice je odvetnik ali odvetniška družba dolžna obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije v roku 30 dni od ustanovitve in pred začetkom poslovanja.

Odvetnik ima pri opravljanju odvetniškega poklica pred sodiščem službeno oblačilo. Vrsto službenega oblačila in primere nošenja predpiše minister, pristojen za pravosodje.

Odvetnik je lahko, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je državljan Republike Slovenije, 2. da je poslovno sposoben, 3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov ali je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja: - strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik, - strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava, - strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa, 4. da je opravil pravniški državni izpit, 5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto po opravljenem pravniškem državnem izpitu pri odvetniku ali odvetniški družbi, na sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali notariatu, v rednem delovnem razmerju, sklenjenim s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom, 6. da aktivno obvlada slovenski jezik, 7. da je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, 8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica. 9. da je opravil preizkus iz poznavanja zakona, ki ureja odvetništvo, odvetniške tarife in Kodeksa odvetniške poklicne etike pri Odvetniški zbornici Slovenije. Vsebino in postopek preizkusa iz 9. točke prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za pravosodje. Odvetniška zbornica Slovenije lahko predhodno, v roku 30 dni od prejema obvestila, poda mnenje k vsebini in postopku preizkusa. Z enoletno prakso pri odvetniku je izenačena praksa pri notarju v enakem trajanju (črtan) Pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi, kdor nima opravljene najmanj enoletne prakse v odvetniški pisarni, če je najmanj pet let opravljal funkcijo sodnika, državnega tožilca ali javnega pravobranilca. (črtan) Tuj državljan, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje odvetniškega poklica po pravu države, katere državljan je, se, če velja vzajemnost, vpiše v imenik odvetnikov, ki lahko opravljajo odvetniški poklic pred državnimi organi v Republiki Sloveniji: 1. če opravi preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije po posebnem zakonu, 2. če aktivno obvlada slovenski jezik. (črtan) Odvetniška zbornica vodi poseben imenik odvetnikov tujih državljanov. (črtan)

(črtan)

Ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje odvetniškega poklica, ali kdor se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniškega poklica. Če je zahteva za vpis v imenik odvetnikov zavrnjena iz razlogov po prejšnjem odstavku, se nova zahteva za vpis ne more vložiti pred potekom dveh let od pravnomočnosti zavrnilne odločbe. Če predlaga vpis v imenik odvetnikov oseba, zoper katero teče kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, se odločitev o vpisu v imenik odvetnikov odloži do pravnomočnosti odločbe v tem postopku.

Če se naknadno ugotovijo dejstva, ki kažejo na to, da odvetnik ob vpisu ni izpolnjeval z zakonom določenih pogojev, se ne glede na potek časa postopek za vpis v imenik odvetnikov obnovi. Če je treba na podlagi podatkov, zbranih v prejšnjem in obnovljenem postopku, prejšnjo odločbo nadomestiti z novo, s katero se vpis v imenik odvetnikov ne dovoli, se prejšnja odločba razveljavi in vpis z učinkom za naprej prekliče.

Odvetnik se izbriše iz imenika odvetnikov: 1. če umre; 2. če pisno izjavi, da ne želi več opravljati odvetniškega poklica; 3. če je s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen in gre za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti; 4. če mu je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja odvetniškega poklica; 5. če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neodvisnostjo odvetnika (21. člen); 6. če več kot eno leto brez opravičenega razloga ni opravljal odvetniškega poklica; 7. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica; 8. če je bil razveljavljen vpis v imenik odvetnikov; 9. če mu je bil izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljanja odvetniškega poklica; 10. če preneha odvetniška družba na podlagi izvedenega stečajnega ali likvidacijskega postopka ali če odvetnik izstopi iz odvetniške družbe, pa v roku enega meseca ne nadaljuje z opravljanjem odvetniškega poklica individualno ali kot družbenik druge odvetniške družbe. 11. če sklene pogodbo o zaposlitvi, razen ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pri odvetniku ali odvetniški družbi;

12. (črtana). Tuj odvetnik, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, se izbriše iz imenika odvetnikov tudi, če v svoji matični državi nima več pravice opravljati odvetniškega poklica.

Imenik odvetnikov vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Imenik odvetnikov je sestavljen iz: - imenika odvetnikov, državljanov Republike Slovenije, - imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom “odvetnik“, - imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države. O vpisu oziroma izbrisu iz imenika odvetnikov odloča organ, določen s statutom Odvetniške zbornice Slovenije, v upravnem postopku. Zoper odločbo organa iz prejšnjega odstavka ni pritožbe. Odločbo, izdano v postopku o vpisu oziroma izbrisu iz imenika odvetnikov, pošlje organ iz drugega odstavka tega člena v petnajstih dneh od njene izdaje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko sproži upravni spor zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, če je z njo kršen zakon v korist posameznika. Izbris iz razloga po 4. in 9. točki prejšnjega člena se opravi na podlagi pravnomočne odločbe, izbris iz razloga po drugem odstavku prejšnjega člena pa na podlagi obvestila pristojnega organa odvetnikove matične države. Odvetniška zbornica Slovenije vodi in na svoji spletni strani javno objavlja tudi seznam izbrisov iz imenika odvetnikov iz razlogov po 3., 4. ali 9. točki prvega odstavka prejšnjega člena ali iz razloga po drugem odstavku prejšnjega člena. Javna objava osebnega imena odvetnika skupaj z razlogom izbrisa traja eno leto od izbrisa.

Pred vpisom v imenik odvetnikov izreče odvetnik pred predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije naslednjo prisego: "Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in odvetniški poklic opravljal vestno, pošteno in dostojanstveno." Ob vpisu v imenik odvetnikov izda Odvetniška zbornica Slovenije odvetniku izkaznico. V izkaznico tujega odvetnika se vpiše poklicni naziv, ki ga ima tuj odvetnik pravico uporabljati v skladu s tem zakonom, ter organ, pri katerem je vpisan v matični državi.

Odvetniku, ki mu je bil podeljen naslov specialista določene smeri specializacije ali magistra pravnih znanosti, se na njegovo zahtevo prizna status odvetnika-specialista, če je najmanj pet let opravljal odvetniški poklic oziroma pravosodno funkcijo na področju, za katerega je podal zahtevo. Odvetniku, ki je bil izvoljen v naziv docenta, izrednega ali rednega profesorja pravne fakultete, se prizna status odvetnika specialista s pravnega področja, na katerem je opravljal pedagoško in znanstveno delo, tudi če ne izpolnjuje pogoje petletne prakse iz prejšnjega odstavka. O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloča organ iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona. Zoper njegovo odločbo ni pritožbe.

Odvetnik lahko pri svojem imenu označi pravno področje, za katero ima priznan status odvetnika – specialista, in poklicni naziv, ki ga ima pravico uporabljati v skladu s tem zakonom. Specializirano področje dela je dolžan sporočiti Odvetniški zbornici Slovenije. Odvetniška zbornica Slovenije vodi register specializiranih področij dela za odvetnike.

Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, se vpiše v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic pod poklicnim nazivom “odvetnik“, z vsemi pravicami in dolžnostmi pri opravljanju odvetniškega poklica, če izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. do 8. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in če opravi preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije. Odvetnik mora vlogi za vpis v imenik po prejšnjem odstavku priložiti potrdilo o državljanstvu, dokaz o tem, da ima pravico opravljati odvetniški poklic v svoji matični državi ter druge dokaze, s katerimi izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka. Pogoja iz 2. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona se dokazujeta s potrdilom, izdanim po predpisih odvetnikove matične države. Dokazila ne smejo biti starejša od treh mesecev in morajo biti predložena v overjenem prevodu v slovenski jezik. Preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije iz prvega odstavka tega člena se opravlja po določbah zakona, ki ureja pravniški državni izpit.

Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, se vpiše v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, če predloži potrdilo o vpisu pri pristojnem organu matične države. Vlogi za vpis v imenik po prejšnjem odstavku je potrebno priložiti tudi potrdilo o državljanstvu, dokazilo o zavarovanju poklicne odgovornosti ter obvestilo in dokazila o morebitnem članstvu v odvetniških družbah v matični državi ali katerikoli drugi državi. Odvetnik, ki je vpisan v imenik na podlagi prvega odstavka tega člena, je v celoti ali delno oproščen zavarovanja iz 9. člena tega zakona, če je v matični državi glede pogojev in obsega kritja zavarovanja v celoti ali delno enakovredno zavarovan. V postopku vpisa v imenik po prvem odstavku tega člena se smiselno uporablja določba 8. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona. Dokazila iz prvega in drugega odstavka tega člena ne smejo biti starejša od treh mesecev in morajo biti predložena v overjenem prevodu v slovenski jezik. O vpisu v imenik po prvem odstavku tega člena Odvetniška zbornica Slovenije obvesti pristojni organ odvetnikove matične države. Odvetnik, ki je vpisan v imenik na podlagi prvega odstavka tega člena, mora opravljati odvetniški poklic dejansko in stalno, pri tem pa uporabljati poklicni naziv iz svoje matične države, izražen v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov svoje matične države, z navedbo organa, pri katerem je vpisan v svoji matični državi.

Odvetnik iz prejšnjega člena lahko pravno svetuje o zakonodaji svoje matične države, o zakonodaji Evropske unije, o mednarodnem pravu in zakonodaji Republike Slovenije. Pri opravljanju odvetniških storitev, povezanih z zastopanjem strank pred sodišči v Republiki Sloveniji, mora odvetnik iz prejšnjega člena sodelovati z odvetnikom, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom “odvetnik“. Odvetnik iz prejšnjega člena ne more: - biti izvoljen v organe Odvetniške zbornice Slovenije, - izobraževati odvetniškega pripravnika ali odvetniškega kandidata, - biti imenovan za pooblaščenca stranke, ki je v skladu z zakonom, ki ureja postopek pred sodišči ali pravno pomoč, v celoti oproščena plačila stroškov postopka ali pomoči, ali za zagovornika po uradni dolžnosti.

Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, ki ni vpisan v imenik tujih odvetnikov na podlagi 34.a, 34.b ali 34.č člena tega zakona, sme opravljati posamezne storitve, ki sodijo v okvir opravljanja odvetniškega poklica, v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 34.c člena tega zakona. Odvetnik, ki namerava opravljati storitve na podlagi prejšnjega odstavka, mora o tem pisno obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije s predložitvijo dokazila o usposobljenosti za opravljanje odvetniškega poklica in dokazila o zavarovanju poklicne odgovornosti v matični državi, pri čemer se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 34.b člena tega zakona. V obvestilu mora navesti naslov ali določiti pooblaščenca za vročitve v Republiki Sloveniji. Na podlagi obvestila in dokazil iz prejšnjega odstavka izda Odvetniška zbornica Slovenije odvetniku potrdilo o priglasitvi opravljanja storitev. Na zahtevo pristojnih organov mora odvetnik iz prvega odstavka tega člena predložiti potrdilo iz prejšnjega odstavka. Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, ki mu je bil v Republiki Sloveniji zavrnjen vpis v imenik odvetnikov zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona, v Republiki Sloveniji ne more opravljati odvetniških storitev.

Pri opravljanju storitev mora odvetnik iz prejšnjega člena upoštevati pravila poklicnega ravnanja, ki veljajo za odvetnike v Republiki Sloveniji. Pri opravljanju posameznih storitev v Republiki Sloveniji mora odvetnik uporabljati poklicni naziv iz svoje matične države, izražen v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov svoje matične države, skupaj z navedbo poklicne organizacije, ki mu je dala dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica v matični državi. Odvetnik iz prejšnjega člena je disciplinsko odgovoren po tem zakonu, kot če bi bil vpisan v imenik odvetnikov. Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika, smejo biti izrečene samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji. Namesto disciplinske kazni izbrisa iz imenika se izreče prepoved opravljanja storitev v Republiki Sloveniji.

Odvetnik iz druge države, ki ni država članica Evropske unije, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v državi, ki ni članica Evropske unije, sme opravljati odvetniške storitve oziroma odvetniški poklic pod pogoji, ki jih ta zakon določa za odvetnike iz druge države, ki je država članica Evropske unije, v 34.a členu tega zakona, če je izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti.

Odvetniška družba se lahko ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba. Odvetniška družba, ki je pravna oseba, se lahko ustanovi kot družba z neomejeno osebno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba z neomejeno odgovornostjo) ali kot družba z omejeno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba z omejeno odgovornostjo).

Za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe se uporabljajo predpisi o gospodarskih družbah, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica. Združevanje odvetniških družb z namenom skupnega izvajanja odvetniške dejavnosti ni dovoljeno. Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost. Družbeniki ne smejo opravljati odvetniške dejavnosti v drugih odvetniških družbah. Vodenja poslov odvetniške družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni odvetnik. Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo mora imeti na svojem sedežu pisarno, v kateri opravlja odvetniško dejavnost vsaj en družbenik. Odvetniška družba je dolžna Odvetniški zbornici Slovenije sporočiti vsako spremembo družbene pogodbe, družbenika ali osebe, ki je pooblaščena za zastopanje, kot tudi ustanovitev ali ukinitev podružnice.

Firma odvetniške družbe mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več, ter označbo statusne oblike in dodatno označbo, da gre za odvetniško pisarno z okrajšavo »o.p.«. Okrajšava »o.p.« ni obvezna, če vsebuje firma družbe besedi »odvetniška pisarna«. Ime prejšnjega družbenika lahko ostane z njegovo privolitvijo ali privolitvijo njegovih dedičev v imenu družbe iz prejšnjega odstavka še največ pet let z dodatno oznako pri imenu: "prejšnji".

Nameravana ustanovitev odvetniške družbe se prijavi pri Odvetniški zbornici Slovenije na obrazcu, ki ga določi Odvetniška zbornica Slovenije, skupaj s predlogom za izdajo soglasja za vpis v sodni register. Prijava mora vsebovati: - navedbo imena in priimka ter prebivališča vsakega družbenika in poslovodje, - firmo in sedež družbe, - naslov morebitne podružnice, - navedbo imena in priimka ter prebivališča osebe, ki je pooblaščena za zastopanje, - vsebino družbene pogodbe,

- (črtana), - druge podatke, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji v tem zakonu, - izjavo vseh družbenikov odvetniške družbe, da pod disciplinsko odgovornostjo potrjujejo pravilnost navedenih podatkov. Po prejemu prijave iz prejšnjega odstavka izda Odvetniška zbornica Slovenije soglasje za vpis odvetniške družbe v sodni register. Soglasje se lahko odreče samo, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih ta zakon določa za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe. Če Odvetniška zbornica Slovenije v dveh mesecih od prejema predloga za izdajo soglasja ne odloči o predlogu, se šteje, da je soglasje dano. Zoper odločitev Odvetniške zbornice Slovenije ni dovoljena pritožba. Prijavi za vpis odvetniške družbe v sodni register je treba predložiti soglasje Odvetniške zbornice Slovenije o vpisu v sodni register. Vpis odvetniške družbe v sodni register je pogoj za vpis v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Sklep o vpisu v sodni register je potrebno predložiti Odvetniški zbornici Slovenije v 8 dneh od vpisa.

Če s tem zakonom določeni pogoji za organizacijo in poslovanje odvetniške družbe niso izpolnjeni, odvetniška družba preneha z likvidacijo. Prenehanje odvetniške družbe iz razlogov po prejšnjem odstavku ugotovi sodišče na predlog katerega od družbenikov ali Odvetniške zbornice Slovenije. Sodišče pred odločitvijo o prenehanju določi odvetniški družbi največ šestmesečni rok, v katerem mora svojo organizacijo in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona.

Sodišče mora o začetku postopka likvidacije ali stečaja nad odvetniško družbo ter o izbrisu odvetniške družbe iz sodnega registra nemudoma obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije.

Odvetniki, ki opravljajo odvetniški poklic v Republiki Sloveniji, se obvezno združujejo v Odvetniško zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).

Zbornica spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov, skrbi za skladen razvoj odvetništva, sprejema kodeks odvetniške poklicne etike in opravlja druge z zakonom določene naloge. Zbornica sodeluje z odvetniškimi organizacijami drugih držav. Pri medsebojnem sodelovanju v postopkih za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica v drugi državi je zbornica dolžna ohraniti zaupnost izmenjanih podatkov.

Zbornica je pravna oseba. Najvišji organ zbornice je skupščina.

S statutom zbornice se podrobneje določijo naloge in organizacija zbornice, naloge skupščine in drugih organov zbornice, sodelovanje odvetniških kandidatov in pripravnikov in tujih odvetnikov po 2.a členu tega zakona pri delu organov zbornice, način zagotavljanja sredstev za delo zbornice in druga vprašanja, pomembna za delovanje zbornice. K statutu zbornice daje soglasje Vlada Republike Slovenije.

Kdor se pri odvetniku v skladu z določbami tega in posebnega zakona usposablja za pridobitev pravice opravljati pravniški državni izpit, ima položaj odvetniškega pripravnika. Odvetniški pripravnik opravlja pripravništvo pri odvetniku ali v odvetniški družbi na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Odvetniški pripravnik lahko začne opravljati prakso pri odvetniku, ko je vpisan v imenik odvetniških pripravnikov. O vpisu v imenik iz prejšnjega odstavka odloča organ iz drugega odstavka 31. člena tega zakona. Zoper odločitev ni dovoljena pritožba. Vlogi za dovolitev vpisa v imenik odvetniških pripravnikov je treba priložiti izjavo odvetnika oziroma odvetniške družbe, da bo odvetniški pripravnik zaposlen v odvetniški pisarni. Ob vpisu v imenik odvetniških pripravnikov izda zbornica odvetniškemu pripravniku izkaznico.

Odvetniško pripravniško prakso zagotavlja zbornica. Če si odvetniški pripravnik ne zagotovi sam opravljanja prakse v odvetniški pisarni, mu zbornica najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe o vpisu v imenik odvetniških pripravnikov zagotovi pripravniško mesto pri odvetniku ali v odvetniški družbi.

Odvetnik mora skrbeti za poklicno izobraževanje svojega pripravnika in mu omogočiti, da se vsestransko usposablja za samostojno opravljanje odvetniškega poklica. Odvetniški pripravnik ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetniškega poklica.

Čas, ko odvetniški pripravnik opravlja prakso v odvetniški pisarni, se všteva v obvezno enoletno prakso, ki je določena kot pogoj za pridobitev pravice opravljati odvetniško dejavnost (5. točka prvega odstavka 25. člena).

Odvetniški pripravnik se izbriše iz imenika odvetniških pripravnikov: 1. če izjavi, da ne želi več opravljati prakse v odvetniški pisarni; 2. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje prakse v odvetniški pisarni; 3. če brez opravičenega razloga več kot tri mesece ne opravlja prakse pri odvetniku; 4. ko. poteče čas, ki je določen za usposabljanje v odvetniški pisarni; 5. če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni. Izbris iz razloga po 5. točki prejšnjega odstavka se opravi na podlagi pravnomočne odločbe disciplinskega organa.

Odvetniški kandidat je lahko, kdor izpolnjuje pogoje iz 1. do 4. ter 6. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in ima pristanek odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo zaposlen.

Odvetniški kandidat lahko začne opravljati delo v odvetniški pisarni, ko je vpisan v imenik odvetniških kandidatov, ki ga vodi zbornica. V imenik odvetniških kandidatov se lahko ob pogoju vzajemnosti vpiše tudi tuj državljan, če izpolnjuje pogoje iz 2. do 4. ter 6. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in ima pristanek odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo zaposlen. V imenik odvetniških kandidatov se lahko vpiše državljan članice Evropske unije, če izpolnjuje pogoje iz 2. do 4. ter 6. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in ima pristanek odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo zaposlen.

O vpisu v imenik odvetniških kandidatov odloča organ iz drugega odstavka 31. člena tega zakona. Zoper odločitev ni dovoljena pritožba. Vlogi za dovolitev vpisa v imenik odvetniških kandidatov je treba priložiti izjavo odvetnika oziroma odvetniške družbe, da bo odvetniški kandidat delal v odvetniški pisarni.

O vpisu v imenik odvetniških kandidatov izda zbornica odvetniškemu kandidatu izkaznico.

Odvetniški kandidat ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetniškega poklica.

Odvetniški kandidat lahko nadomešča odvetnika pri vseh opravilih iz 2. člena tega zakona, ne more pa ga nadomeščati pri zastopanju pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.

Odvetniški kandidat sklene za čas dela v odvetniški pisarni z odvetnikom pogodbo o zaposlitvi.

Če odvetniški kandidat zamenja odvetniško pisarno, se ne izbriše iz imenika odvetniških kandidatov. O nadaljevanju dela v drugi odvetniški pisarni mora odvetniški kandidat obvestiti zbornico in obvestilu priložiti izjavo odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo nadaljeval z delom.

Odvetniški kandidat se izbriše iz imenika odvetniških kandidatov: 1. če izjavi, da ne želi več delati v odvetniški pisarni; 2. če odvetnik odpove pogodbo o zaposlitvi in odvetniški kandidat v roku osmih dni ne sklene pogodbe o zaposlitvi z drugim odvetnikom; 3. če se ugotovi, da ne. izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dela odvetniškega kandidata; 4. če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati delo v odvetniški pisarni. Izbris iz razloga po 4. točki prejšnjega odstavka se opravi na podlagi pravnomočne odločbe disciplinskega organa.

Odvetnik mora vestno opravljati odvetniški poklic in je odgovoren za kršitve dolžnosti pri njegovem opravljanju. Odvetniški kandidat in odvetniški pripravnik morata vestno opravljati delo in prakso v odvetniški pisarni in sta odgovorna za kršitve dolžnosti pri opravljanju tega dela in prakse.

Statut Odvetniške zbornice Slovenije določi dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ter dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni. Naloga Odvetniške zbornice Slovenije, njenih disciplinskih organov in organov za ugotavljanje kršitev Kodeksa odvetniške poklicne etike je, da zagotovijo učinkovito, nepristransko in pregledno uveljavljanje odgovornosti njenih članov za disciplinske in etične kršitve. Odvetniška zbornica Slovenije na svojih spletnih straneh za posamezno leto javno objavlja in najmanj vsake tri mesece posodablja z novimi podatki: - poimensko sestavo disciplinskih organov in organov, pristojnih za presojo kršitev Kodeksa odvetniške poklicne etike; - glede disciplinskih postopkov in postopkov zaradi kršitve Kodeksa odvetniške poklicne etike število prejetih pobud oziroma zahtev, število postopkov, število izrečenih ukrepov oziroma sprejetih mnenj, število zastaranih postopkov ter vrsto izrečenih ukrepov; - izrečene pravnomočne disciplinske ukrepe skupaj z obrazložitvijo za obdobje dveh let po izrečenem ukrepu brez objave osebnih in drugih varovanih podatkov; - mnenja organov, pristojnih za odločanje o kršitvah Kodeksa odvetniške poklicne etike, brez objave osebnih in drugih varovanih podatkov.

V disciplinskem postopku proti odvetnikom in odvetniškim kandidatom se kot disciplinski ukrepi izrekajo: opomin, ukor, denarna kazen in odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni. V disciplinskem postopku proti odvetniškim pripravnikom se kot disciplinski ukrepi izrekajo: opomin, ukor in odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni. Disciplinski ukrepi so podrobneje urejeni s statutom Odvetniške zbornice Slovenije.

Denarna kazen se sme izreči v mejah razpona, ki ga določi Odvetniška zbornica Slovenije s splošnim aktom. Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic in odvzema pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni se sme določiti in izreči samo za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju poklica, dela oziroma prakse v odvetniški pisarni, zaradi katerih odvetnik ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica (prvi odstavek 27. člena). Odvzem pravice opravljati odvetniški poklic se lahko izreče za dobo do pet let, odvzem pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni pa za dobo do treh let.

Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitve dolžnosti, zaradi katere se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni, lahko disciplinski organ odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljanja poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni. Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka.

O zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka zoper tujega odvetnika, ki je vpisan v imenik tujih odvetnikov v skladu s 34. b členom tega zakona, disciplinski tožilec obvesti pristojni organ v odvetnikovi matični državi. Disciplinski organi morajo pristojnim organom odvetnikove matične države omogočiti sodelovanje v postopku s predlogi v korist odvetnika. Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika pri opravljanju poklica, smejo biti izrečeni samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji. Če pristojni organ odvetnikove matične države začasno ali trajno odvzame odvetniku dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica, ima tak ukrep učinek prepovedi opravljanja odvetniškega poklica tudi v Republiki Sloveniji. Določbe tega člena veljajo smiselno tudi v primeru uvedbe disciplinskega postopka zoper odvetnika, ki ima pod tem nazivom pravico opravljati odvetniški poklic tudi v katerikoli drugi državi.

V disciplinskih zadevah zaradi kršitev odvetniških dolžnosti, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni, odloča disciplinsko sodišče v senatu, ki ga sestavljata dva sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in trije odvetniki. Predsednik senata je sodnik. Zoper odločitev disciplinskega sodišča iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov. V postopku pred disciplinskim sodiščem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, če ta zakon ne določa drugače.

Predsednik in član senata disciplinskega sodišča, ki sta sodnika, sta določena vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Odvetnike, člane senata, izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije za dobo dveh let. Predsednik in člani senata disciplinskega sodišča imajo namestnike, ki opravljajo njihovo funkcijo, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih opravičenih razlogov ne morejo opravljati. Namestniki so določeni oziroma voljeni enako kakor predsednik in člani senata. Člani senata iz vrst odvetnikov in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice Slovenije ali biti zaposleni v strokovni službi Odvetniške zbornice Slovenije.

(črtan)

Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka, če je na podlagi pobude prizadete osebe, Varuha človekovih pravic ali na drug način obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik kršil svojo dolžnost, najpozneje v 30 dneh od prejema obvestila o kršitvi. Na zahtevo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali ministra, pristojnega za pravosodje, mora disciplinski tožilec zahtevati uvedbo disciplinskega postopka najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve. Če disciplinski tožilec odstopi od disciplinskega postopka, mora to v osmih dneh sporočiti predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali ministru, pristojnemu za pravosodje, in ga poučiti, da lahko nadaljuje disciplinski postopek sam. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali minister, pristojen za pravosodje, ima pravico nadaljevati postopek v osmih dneh, odkar je prejel sporočilo disciplinskega tožilca. Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev dolžnosti ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo za njihovo ugotovitev.

Ko disciplinska komisija prve stopnje prejme zahtevo disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, jo pošlje odvetniku oziroma odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku, zoper katerega je zahteva vložena, da v 15 dneh odgovori na navedbe v zahtevi. Po prejemu odgovora osebe, zoper katero je vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, ali po preteku roka za odgovor na zahtevo o uvedbi disciplinskega postopka, predsednik disciplinske komisije prve stopnje po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava, ali pa najpozneje v 30 dneh razpiše obravnavo. Vabilo na obravnavo se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vroči najmanj 15 dni pred dnevom obravnave.

Disciplinska komisija prve stopnje odloči po opravljeni ustni obravnavi. Ustna obravnava ni javna, razen kadar to odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, zoper katerega teče disciplinski postopek, izrecno zahteva. Odločba disciplinske komisije prve stopnje mora biti pisno izdelana v 30 dneh od opravljene ustne obravnave.

Zoper odločbo disciplinske komisije prve stopnje je dovoljena pritožba v 15 dneh od prejema odločbe. Pritožbo lahko vložita odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku, in disciplinski tožilec. Če je odvetnik oproščen, ima pravico do pritožbe tudi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali minister, pristojen za pravosodje, kadar postopek teče na njegovo zahtevo. O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinska komisija druge stopnje na seji brez ustne obravnave.

Podrobnejše določbe o postopku pred disciplinsko komisijo ureja statut Odvetniške zbornice Slovenije. Pravnomočna odločba disciplinske komisije prve ali druge stopnje ali disciplinskega sodišča se pošlje Odvetniški zbornici Slovenije zaradi izvršitve in vpisa v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov ter ministru, pristojnemu za pravosodje. Odločbe disciplinskih organov Odvetniške zbornice Slovenije so izvršljive. Odvetniška zbornica Slovenije vodi evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, v kateri so zaradi uporabe podatkov v disciplinskem postopku pri uvedbi ali izrekanju disciplinskih ukrepov vsebovani naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih: - ime in priimek odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, - naslov sedeža odvetniške pisarne, - številka in datum odločbe, - izrečen disciplinski ukrep. Disciplinska evidenca se hrani trajno. Sredstva od vplačanih denarnih kazni se uporabljajo za namene, določene s statutom Odvetniške zbornice Slovenije.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

Z globo najmanj 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ni odvetniška družba po tem zakonu, če proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. Z globo najmanj 3.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki ni odvetniška družba po tem zakonu, če proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki v nasprotju z določbo drugega odstavka 1. člena tega zakona proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje za prekršek tuj odvetnik, ki v Republiki Sloveniji opravlja odvetniške storitve ali odvetniški poklic v nasprotju z določbami III. A poglavja tega zakona. Globo iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena izreče Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

Z globo najmanj 10.000 eurov se kaznuje odvetnik ali odvetniška družba, ki informira javnost o svoji dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona. Z globo najmanj 3.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba odvetniške družbe, ki informira javnost o svoji dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona. Globo iz prvega in drugega odstavka tega člena izreče Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

Zbornica uskladi statut in druge splošne akte zbornice z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

Odvetniki, vpisani v imenik odvetnikov na podlagi dosedanjih predpisov, nadaljujejo z delom po določbah tega zakona. Za odvetnike iz prejšnjega odstavka, kakor tudi za osebe, ki imajo po določbi 76. člena tega zakona pravico doseči vpis v imenik odvetnikov po doslej veljavnih predpisih, se ne uporablja določba 28. člena tega zakona. Odvetniki v službah pravne pomoči lahko nadaljujejo z opravljanjem odvetniškega poklica, če svojo organiziranost in poslovanje uskladijo z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve. Do uveljavitve zakona, ki bo urejal postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči, imajo osebe, ki jih organizacije sindikata najamejo ali zaposlijo za zastopanje svojih članov v delovnih in socialnih sporih, pravico zastopati pred sodišči, ki so pristojna za te spore, tudi po uveljavitvi tega zakona, čeprav niso odvetniki, če izpolnjujejo pogoje iz 1. do 4. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona.

Z delom oziroma funkcijo državnega tožilca je glede določb tretjega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 25. člena in 28. člena tega zakona izenačeno delo oziroma funkcija javnega tožilca.

Do uveljavitve zakona, ki bo urejal pravniški državni izpit, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 4. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali kak drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom.

Vloge za vpis v imenik odvetnikov, ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona, pa o njih še ni odločeno, se obravnavajo in vpis v imenik odvetnikov dovoli na podlagi doslej veljavnih predpisov. Zoper odločitev, s katero se osebam iz prejšnjega odstavka ne dovoli vpisa v imenik odvetnikov, je dovoljen upravni spor.

Kdor je ob uveljavitvi tega zakona vpisan v imenik odvetniških pripravnikov, nadaljuje z delom kot odvetniški kandidat, če ima opravljen pravosodni izpit. Oseba iz prejšnjega odstavka, ki nima opravljenega pravosodnega izpita, nadaljuje z usposabljanjem kot odvetniški pripravnik po doslej veljavnih predpisih. Odvetniški kandidat iz prvega odstavka tega člena in odvetniški pripravnik iz prejšnjega odstavka imata pravico zahtevati vpis v imenik odvetnikov pod pogoji iz prejšnjega člena. Zbornica najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona izda izkaznice o vpisu v imenik odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov.

Osebi, ki je bila pred uveljavitvijo tega zakona zaradi izvolitve ali imenovanja v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, izbrisana iz imenika odvetnikov, se izbris odpravi po uradni dolžnosti. Šteje se, da osebi iz prejšnjega odstavka opravljanje odvetniškega poklica miruje (22. člen). Zbornica izda odločbo iz prvega odstavka tega člena najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

Določba 24. člena tega zakona se začne uporabljati z dnem, ko se začnejo uporabljati določbe o službenem oblačilu sodnikov in državnih tožilcev.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se za odvetnike prenehata uporabljati določbi 36. in 41. člena Zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80 in 27/85).

Dokler ne bodo sprejeti predpisi o gospodarskih družbah, se za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe uporabljajo predpisi o podjetjih.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o pravni pomoči (Uradni list SRS, št. 23/79).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.