Zakon o odvetništvu (ZOdv)

Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba. Odvetništvo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov.

Odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih. Pred sodišči lahko stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. Odvetnik iz druge države lahko ob pogoju vzajemnosti zastopa stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi v Republiki Sloveniji.

Odvetnik je pri svojem delu samostojen in neodvisen.

Odvetnik lahko opravlja svoj poklic individualno ali v odvetniški družbi v skladu z določbami tega zakona. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na odvetnika kot posameznika, veljajo tudi za odvetniško družbo, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila. Odvetnik ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov. Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti stvari zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni, ali je kot odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve ali kot uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.

Odvetnik mora varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka. Dolžnost iz prejšnjega odstavka veže tudi druge osebe, ki delajo v odvetniški pisarni.

Odvetnik ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden proti njemu zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju odvetniškega poklica, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov sodišča druge stopnje, ustanovljenega za območje sodišča prve stopnje, pri katerem se vodi postopek. O odreditvi pripora sodišče obvesti Odvetniško zbornico Slovenije.

Preiskava odvetniške pisarne je dovoljena samo na podlagi odredbe pristojnega sodišča in to samo glede spisov in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi. Pri preiskavi ne sme biti prizadeta tajnost drugih listin in predmetov. Pri preiskavi odvetniške pisarne mora biti navzoč predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije.

Odvetniška zbornica Slovenije zavaruje odvetnika pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica. Premija se plačuje iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka zbornici.

Državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, so dolžni dajati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Odvetnik je upravičen od upravljalcev zbirk podatkov zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke. Odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.

Odvetnik ima pravico uporabiti v mejah zakona in pooblastila vsako pravno sredstvo, za katero misli, da lahko koristi stranki, ki jo zastopa. Pri zastopanju stranke je odvetnik dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike.

Stranka lahko pooblastilo ob vsakem času prekliče, odvetnik pa ga lahko ob vsakem času odpove. Po odpovedi pooblastila je odvetnik dolžan še en mesec opravljati dejanja za stranko, ki ji je odpovedal pooblastilo, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času. Dolžnost iz prejšnjega odstavka ne veže odvetnika, če stranka prekliče pooblastilo.

Odvetnik stranki pooblastila ni dolžan vrniti, stranka pa ima pravico zahtevati, da sama na pooblastilo zapiše preklic pooblastila.

Po prenehanju zastopanja mora odvetnik stranki izročiti njene listine in spise v izvirniku, vključno s tistimi, ki jih je pridobil po 10. členu tega zakona. Če odvetnikovo delo in stroški zastopanja niso plačani, ima odvetnik pravico na strankine stroške zase izdelati prepise listin, ki so potrebni zaradi ugotovitve plačila njegovega dela in stroškov. Odvetnik stranki ni dolžan izročiti osnutkov pisanj, njenih pisem odvetniku in drugih zaupnih pisanj ter dokazil o izvršenih in njemu še nepovrnjenih plačilih. Na zahtevo in stroške stranke ji je dolžan izročiti njihove prepise. Odvetnik mora hraniti spise pet let po prenehanju zastopanja stranke. Po preteku tega časa pa jih je dolžan komisijsko uničiti na način, ki ga določi statut Odvetniške zbornice Slovenije.

Na vsako vlogo in listino, ki jo sestavi, mora dati odvetnik svoj žig in svoj podpis.

Pri zastopanju strank lahko odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne ter v mejah zakona odvetniški kandidat, ki je pri njem zaposlen, oziroma odvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni (substitucija). Razen v primerih iz prejšnjega odstavka, je substitucija po drugem odvetniku dopustna samo za posamezna procesna opravila, če stranka temu izrecno ne nasprotuje. Odvetniški kandidat in odvetniški pripravnik se izkažeta z izkaznico.

Odvetnik je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zveži z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Odvetnik je upravičen do višjega plačila za svoje delo, kot mu gre po odvetniški tarifi, če se o tem pisno dogovori s stranko. Odvetnik se v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovori s stranko za plačilo tako, da si izgovori namesto plačila za delo po odvetniški tarifi največ 15-odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki. Dogovor mora biti sklenjen v pisni obliki.

Odvetnik ima pravico, da od denarnih zneskov, ki jih je prejel za svojo stranko, obdrži znesek dogovorjenega plačila in stroškov za svoje delo. Odvetnik je dolžan stranki izstaviti obračun.

Odvetniško tarifo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

Sodišča in drugi organi uporabljajo pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih odvetniško tarifo. Plačilo in stroški se obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno.

Z opravljanjem odvetniškega poklica je nezdružljivo:

1.      opravljanje druge dejavnosti kot poklic, razen na znanstvenem, pedagoškem, umetniškem ali publicističnem področju;

2.      opravljanje plačane državne službe;

3.      opravljanje notariata;

4.      opravljanje poslovodne funkcije v podjetju;

5.      opravljanje drugih poslov, ki nasprotujejo ugledu in neodvisnosti odvetniškega poklica. Odvetnik ne sme reklamirati svoje dejavnosti.

Odvetnik mora odvetniški poklic opravljati dejansko in stalno. Če je odvetnik izvoljen ali. imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, v času opravljanja te funkcije opravljanje odvetniškega poklica miruje. V primeru iz prejšnjega odstavka, kakor tudi v drugih primerih, ko odvetnik iz opravičenih razlogov dalj časa ne more opravljati odvetniškega poklica, se mora odvetnik dogovoriti z drugim odvetnikom za splošno substitucijo ali za začasen prevzem pisarne in o tem obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije. Če odvetnik do nastopa državne funkcije oziroma v primernem času ne ravna po določbi prejšnjega odstavka, Odvetniška zbornica Slovenije sama določi začasnega prevzemnika njegove pisarne.

Odvetnik prosto izbira in menja sedež svoje pisarne, mora pa o vsaki selitvi predhodno obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije. Odvetnik ne more imeti podružnice odvetniške pisarne.

Odvetnik ima pri opravljanju odvetniškega poklica pred sodiščem službeno oblačilo. Vrsto službenega oblačila in primere nošenja predpiše minister, pristojen za pravosodje.

Odvetnik je lahko, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

1.      da je državljan Republike Slovenije,

2.      da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,

3.      da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,

4.      da je opravil pravniški državni izpit,

5.      da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto pri odvetniku,

6.      da aktivno obvlada slovenski jezik,

7.      da je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica,

8.      da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica. Z enoletno prakso pri odvetniku je izenačena praksa pri notarju v enakem trajanju. Pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi, kdor nima opravljene najmanj enoletne prakse v odvetniški pisarni, če je najmanj pet let opravljal funkcijo sodnika, državnega tožilca ali javnega pravobranilca. Tuj državljan, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje odvetniškega poklica po pravu države, katere državljan je, se, če velja vzajemnost, vpiše v imenik odvetnikov, ki lahko opravljajo odvetniški poklic pred državnimi organi v Republiki Sloveniji:

1.      če opravi preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije po posebnem zakonu,

2.      če aktivno obvlada slovenski jezik. Odvetniška zbornica vodi poseben imenik odvetnikov tujih državljanov.

Če se v primerih, ko se po določbah tega zakona zahteva vzajemnost, dvomi v vzajemnost, daje pojasnila ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje odvetniškega poklica, ali kdor se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniškega poklica. Če je zahteva za vpis v imenik odvetnikov zavrnjena iz razlogov po prejšnjem odstavku, se nova zahteva za vpis ne more vložiti pred potekom dveh let od pravnomočnosti zavrnilne odločbe. Če predlaga vpis v imenik odvetnikov oseba, zoper katero teče kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, se odločitev o vpisu v imenik odvetnikov odloži do pravnomočnosti odločbe v tem postopku.

Kdor je bil pred vpisom v imenik odvetnikov sodnik sodišča prve stopnje ali je izvrševal funkcijo državnega tožilca pred sodiščem prve stopnje, ne more imeti sedeža odvetniške pisarne na območju kraja, v katerem je opravljal to funkcijo, dokler ne pretečeta dve leti od dneva, ko mu je taka funkcija prenehala.

Če se naknadno ugotovijo dejstva, ki kažejo na to, da odvetnik ob vpisu ni izpolnjeval z zakonom določenih pogojev, se ne glede na potek časa postopek za vpis v imenik odvetnikov obnovi. Če je treba na podlagi podatkov, zbranih v prejšnjem in obnovljenem postopku, prejšnjo odločbo nadomestiti z novo, s katero se vpis v imenik odvetnikov ne dovoli, se prejšnja odločba razveljavi in vpis z učinkom za naprej prekliče.

Odvetnik se izbriše iz imenika odvetnikov:

1.      če umre;

2.      če pisno izjavi, da ne želi več opravljati odvetniškega poklica;

3.      če je s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen in gre za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;

4.      če mu je bil izrečen varnostni ali varstveni ukrep prepovedi opravljanja odvetniškega poklica;

5.      če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neodvisnostjo odvetnika (21. člen);

6.      če več kot eno leto brez opravičenega razloga ni opravljal odvetniškega poklica;

7.      če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica;

8.      če je bil razveljavljen vpis v imenik odvetnikov;

9.      če mu je bil izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljanja odvetniškega poklica;

10.   če preneha odvetniška družba na podlagi izvedenega stečajnega ali likvidacijskega postopka ali če odvetnik izstopi iz odvetniške družbe, pa v roku enega meseca ne nadaljuje z opravljanjem odvetniškega poklica individualno ali kot družbenik druge odvetniške družbe.

Imenik odvetnikov vodi Odvetniška zbornica Slovenije. O vpisu oziroma izbrisu iz imenika odvetnikov odloča organ, določen s statutom Odvetniške zbornice Slovenije, v upravnem postopku. Zoper odločbo organa iz prejšnjega odstavka ni pritožbe. Odločbo, izdano v postopku o vpisu oziroma izbrisu iz imenika odvetnikov, pošlje organ iz drugega odstavka tega člena v petnajstih dneh od njene izdaje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko sproži upravni spor zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, če je z njo kršen zakon v korist posameznika. Izbris iz razloga po 4. in 9. točki prejšnjega člena se opravi na podlagi pravnomočne odločbe.

Pred vpisom v imenik odvetnikov izreče odvetnik pred predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije naslednjo prisego: "Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in odvetniški poklic opravljal vestno, pošteno in dostojanstveno." Ob vpisu v imenik odvetnikov izda Odvetniška zbornica Slovenije odvetniku izkaznico.

Odvetniku, ki mu je bil podeljen naslov specialista določene smeri specializacije ali magistra pravnih znanosti, se na njegovo zahtevo prizna status odvetnika-specialista, če je najmanj pet let opravljal odvetniški poklic oziroma pravosodno funkcijo na področju, za katerega je podal zahtevo. Odvetniku, ki je bil izvoljen v naziv docenta, izrednega ali rednega profesorja pravne fakultete, se prizna status odvetnika specialista s pravnega področja, na katerem je opravljal pedagoško in znanstveno delo, tudi če ne izpolnjuje pogoje petletne prakse iz prejšnjega odstavka. O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloča organ iz drugega odstavka 31. člena tega zakona. Zoper njegovo odločbo ni pritožbe.

Pravno področje, za katero se odvetniku prizna status specialista, je lahko označeno pri imenu odvetnika ali firmi odvetniške družbe, katere član je odvetnik specialist.

Odvetniška družba se lahko ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba. Odvetniška družba, ki je pravna oseba, se lahko ustanovi kot družba z neomejeno osebno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba).

Za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe se uporabljajo predpisi o gospodarskih družbah, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica. Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki. Vodenja poslov odvetniške družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni odvetnik.

Firma odvetniške družbe vsebuje obvezno dodatno označbo, da gre za odvetniško pisarno s kraticama "o. p.". Ime prejšnjega družbenika lahko ostane z njegovo privolitvijo ali privolitvijo njegovih dedičev v imenu družbe iz prejšnjega odstavka še največ pet let z dodatno oznako pri imenu: "prejšnji".

Prijavi za vpis odvetniške družbe v sodni register je treba priložiti soglasje Odvetniške zbornice Slovenije. Soglasje iz prejšnjega odstavka izda organ iz drugega odstavka 31. člena tega zakona. Zoper odločitev ni dovoljena pritožba. Soglasje se lahko odreče samo, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih ta zakon določa za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe. Če pristojni organ iz drugega odstavka tega člena v dveh mesecih od dne, ko je bilo soglasje zahtevano, ne odloči, se šteje, da je soglasje dano.

Če s tem zakonom določeni pogoji za organizacijo in poslovanje odvetniške družbe niso izpolnjeni, odvetniška družba preneha z likvidacijo. Prenehanje odvetniške družbe iz razlogov po prejšnjem odstavku ugotovi sodišče na predlog katerega od družbenikov ali Odvetniške zbornice Slovenije. Sodišče pred odločitvijo o prenehanju določi odvetniški družbi največ šestmesečni rok, v katerem mora svojo organizacijo in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona.

Odvetniki z območja Republike Slovenije se obvezno združujejo v Odvetniško zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).

Zbornica spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov, skrbi za skladen razvoj odvetništva, sprejema kodeks odvetniške poklicne etike in opravlja druge z zakonom določene naloge.

Zbornica je pravna oseba. Najvišji organ zbornice je skupščina.

S statutom zbornice se podrobneje določijo naloge in organizacija zbornice, naloge skupščine in drugih organov zbornice, sodelovanje odvetniških kandidatov in pripravnikov pri delu organov zbornice, način zagotavljanja sredstev za delo zbornice in druga vprašanja, pomembna za delovanje zbornice. K statutu zbornice daje soglasje Vlada Republike Slovenije.

Kdor se pri odvetniku v skladu z določbami tega in posebnega zakona usposablja za pridobitev pravice opravljati pravniški državni izpit, ima položaj odvetniškega pripravnika. Odvetniški pripravnik lahko začne opravljati prakso pri odvetniku, ko je vpisan v imenik odvetniških pripravnikov. O vpisu v imenik iz prejšnjega odstavka odloča organ iz drugega odstavka 31. člena tega zakona. Zoper odločitev ni dovoljena pritožba. Ob vpisu v imenik odvetniških pripravnikov izda zbornica odvetniškemu pripravniku izkaznico.

Odvetniško pripravniško prakso zagotavlja zbornica. Če si odvetniški pripravnik ne zagotovi sam opravljanja prakse v odvetniški pisarni, mu zbornica najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe o vpisu v imenik odvetniških pripravnikov zagotovi pripravniško mesto pri odvetniku ali v odvetniški družbi.

Odvetnik mora skrbeti za poklicno izobraževanje svojega pripravnika in mu omogočiti, da se vsestransko usposablja za samostojno opravljanje odvetniškega poklica. Odvetniški pripravnik ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetniškega poklica.

Čas, ko odvetniški pripravnik opravlja prakso v odvetniški pisarni, se všteva v obvezno enoletno prakso, ki je določena kot pogoj za pridobitev pravice opravljati odvetniško dejavnost (5. točka prvega odstavka 25. člena).

Odvetniški pripravnik se izbriše iz imenika odvetniških pripravnikov:

1.      če izjavi, da ne želi več opravljati prakse v odvetniški pisarni;

2.      če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje prakse v odvetniški pisarni;

3.      če brez opravičenega razloga več kot tri mesece ne opravlja prakse pri odvetniku;

4.      ko. poteče čas, ki je določen za usposabljanje v odvetniški pisarni;

5.      če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni. Izbris iz razloga po 5. točki prejšnjega odstavka se opravi na podlagi pravnomočne odločbe disciplinskega organa.

Odvetniški kandidat je lahko, kdor izpolnjuje pogoje iz 1. do 4. ter 6. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in ima pristanek odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo zaposlen.

Odvetniški kandidat lahko začne opravljati delo v odvetniški pisarni, ko je vpisan v imenik odvetniških kandidatov, ki ga vodi zbornica. V imenik odvetniških kandidatov se lahko ob pogoju vzajemnosti vpiše tudi tuj državljan, če izpolnjuje pogoje iz 2. do 4. ter 6. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in ima pristanek odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo zaposlen.

O vpisu v imenik odvetniških kandidatov odloča organ iz drugega odstavka 31. člena tega zakona. Zoper odločitev ni dovoljena pritožba. Vlogi za dovolitev vpisa v imenik odvetniških kandidatov je treba priložiti izjavo odvetnika oziroma odvetniške družbe, da bo odvetniški kandidat delal v odvetniški pisarni.

O vpisu v imenik odvetniških kandidatov izda zbornica odvetniškemu kandidatu izkaznico.

Odvetniški kandidat ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetniškega poklica.

Odvetniški kandidat lahko nadomešča odvetnika pri vseh opravilih iz 2. člena tega zakona, ne more pa ga nadomeščati pri zastopanju pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.

Odvetniški kandidat sklene za čas dela v odvetniški pisarni z odvetnikom pogodbo o zaposlitvi.

Če odvetniški kandidat zamenja odvetniško pisarno, se ne izbriše iz imenika odvetniških kandidatov. O nadaljevanju dela v drugi odvetniški pisarni mora odvetniški kandidat obvestiti zbornico in obvestilu priložiti izjavo odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo nadaljeval z delom.

Odvetniški kandidat se izbriše iz imenika odvetniških kandidatov:

1.      če izjavi, da ne želi več delati v odvetniški pisarni;

2.      če odvetnik odpove pogodbo o zaposlitvi in odvetniški kandidat v roku osmih dni ne sklene pogodbe o zaposlitvi z drugim odvetnikom;

3.      če se ugotovi, da ne. izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dela odvetniškega kandidata;

4.      če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati delo v odvetniški pisarni. Izbris iz razloga po 4. točki prejšnjega odstavka se opravi na podlagi pravnomočne odločbe disciplinskega organa.

Odvetnik je dolžan vestno opravljati odvetniški poklic in je odgovoren za kršitve dolžnosti pri njegovem opravljanju. Odvetniški pripravnik in odvetniški kandidat sta dolžna vestno opravljati delo v odvetniški pisarni in sta odgovorna za kršitve dolžnosti pri njegovem opravljanju.

Statut zbornice določi dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ter dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni.

V disciplinskem postopku proti odvetnikom in odvetniškim kandidatom se izrekajo kot disciplinski ukrepi: opomin, ukor, denarna kazen in odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni. V disciplinskem postopku proti odvetniškim pripravnikom se izrekajo kot disciplinski ukrepi: opomin, ukor in odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni. Odvzem pravice opravljati odvetniški poklic se lahko izreče za dobo do pet let, odvzem pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni pa za dobo do treh let.

Denarna kazen se sme izreči v mejah razpona, ki ga določa zbornica s splošnim aktom. Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic in odvzema pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni se sme določiti in izreči samo za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju poklica, dela oziroma prakse v odvetniški pisarni, zaradi katerih odvetnik ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica (prvi odstavek 27. člena).

Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitve dolžnosti, zaradi katere se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, tlelo ali prakso v odvetniški pisarni, lahko disciplinski organ odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljanja poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni. Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka, vendar največ tri mesece.

V disciplinskih zadevah zoper odvetnika, odvetniškega kandidata oziroma odvetniškega pripravnika odloča disciplinska komisija, razen v zadevah, v katerih je po določbah tega zakona pristojno odločati disciplinsko sodišče. Pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec, ki ga izvoli skupščina zbornice. Predsednika in člane disciplinskih komisij prve in druge stopnje ter disciplinskega tožilca izvoli skupščina zbornice iz vrst odvetnikov za čas, ki ga določa statut zbornice. Podrobnejše določbe o disciplinskih organih iz prejšnjega odstavka in njihovi sestavi določa statut zbornice.

V disciplinskih zadevah zaradi kršitev odvetniških dolžnosti, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni, odloča disciplinsko sodišče v senatu, ki ga sestavljata dva sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in trije odvetniki. Predsednik senata je sodnik. Zoper odločitev disciplinskega sodišča iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov. V postopku pred disciplinskim sodiščem se uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku, če ta zakon ne določa drugače.

Sodnika, člana senata disciplinskega sodišča, se določita vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Odvetnike, člane senata, izvoli skupščina zbornice za čas dveh let. Člani senata disciplinskega sodišča imajo namestnike, ki opravljajo funkcijo članov, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih opravičenih razlogov ne morejo opravljati. Namestniki se določijo oziroma volijo na enak način kot član senata. Člani senata iz vrst odvetnikov in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih zbornice ali biti zaposleni v strokovni službi zbornice.

Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka, če je obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik kršil svojo dolžnost. Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev dolžnosti ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo za njihovo ugotovitev. Na zahtevo predsednika sodišča ali ministra, pristojnega za pravosodje, je disciplinski tožilec dolžan zahtevati uvedbo disciplinskega postopka pred disciplinskim sodiščem.

Ko disciplinska komisija prve stopnje prejme zahtevo disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, jo pošlje odvetniku oziroma odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku, zoper katerega je zahteva vložena, da v petnajstih dneh odgovori na navedbe v zahtevi. Po prejemu odgovora na zahtevo predsednik disciplinske komisije prve stopnje po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava.

Disciplinska komisija prve stopnje odloči po opravljeni ustni obravnavi. Ustna obravnava ni javna, razen kadar to odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, zoper katerega teče disciplinski postopek, izrecno zahteva.

Zoper odločbo disciplinske komisije prve stopnje je dovoljena pritožba v roku petnajstih dni. Pritožbo lahko vložita odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku, in disciplinski tožilec. O pritožbi odloča disciplinska komisija druge stopnje brez ustne obravnave.

Podrobnejše določbe o postopku pred disciplinsko komisijo ureja statut zbornice. Odločbe disciplinskih organov zbornice so izvršljive. Sredstva od vplačanih denarnih kazni se uporabljajo za namene, določene s statutom zbornice.

Zbornica uskladi statut in druge splošne akte zbornice z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

Odvetniki, vpisani v imenik odvetnikov na podlagi dosedanjih predpisov, nadaljujejo z delom po določbah tega zakona. Za odvetnike iz prejšnjega odstavka, kakor tudi za osebe, ki imajo po določbi 76. člena tega zakona pravico doseči vpis v imenik odvetnikov po doslej veljavnih predpisih, se ne uporablja določba 28. člena tega zakona. Odvetniki v službah pravne pomoči lahko nadaljujejo z opravljanjem odvetniškega poklica, če svojo organiziranost in poslovanje uskladijo z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve. Do uveljavitve zakona, ki bo urejal postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči, imajo osebe, ki jih organizacije sindikata najamejo ali zaposlijo za zastopanje svojih članov v delovnih in socialnih sporih, pravico zastopati pred sodišči, ki so pristojna za te spore, tudi po uveljavitvi tega zakona, čeprav niso odvetniki, če izpolnjujejo pogoje iz 1. do 4. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona.

Z delom oziroma funkcijo državnega tožilca je glede določb tretjega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 25. člena in 28. člena tega zakona izenačeno delo oziroma funkcija javnega tožilca.

Do uveljavitve zakona, ki bo urejal pravniški državni izpit, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 4. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali kak drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom.

Vloge za vpis v imenik odvetnikov, ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona, pa o njih še ni odločeno, se obravnavajo in vpis v imenik odvetnikov dovoli na podlagi doslej veljavnih predpisov. Zoper odločitev, s katero se osebam iz prejšnjega odstavka ne dovoli vpisa v imenik odvetnikov, je dovoljen upravni spor.

Kdor je ob uveljavitvi tega zakona vpisan v imenik odvetniških pripravnikov, nadaljuje z delom kot odvetniški kandidat, če ima opravljen pravosodni izpit. Oseba iz prejšnjega odstavka, ki nima opravljenega pravosodnega izpita, nadaljuje z usposabljanjem kot odvetniški pripravnik po doslej veljavnih predpisih. Odvetniški kandidat iz prvega odstavka tega člena in odvetniški pripravnik iz prejšnjega odstavka imata pravico zahtevati vpis v imenik odvetnikov pod pogoji iz prejšnjega člena. Zbornica najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona izda izkaznice o vpisu v imenik odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov.

Osebi, ki je bila pred uveljavitvijo tega zakona zaradi izvolitve ali imenovanja v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, izbrisana iz imenika odvetnikov, se izbris odpravi po uradni dolžnosti. Šteje se, da osebi iz prejšnjega odstavka opravljanje odvetniškega poklica miruje (22. člen). Zbornica izda odločbo iz prvega odstavka tega člena najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

Določba 24. člena tega zakona se začne uporabljati z dnem, ko se začnejo uporabljati določbe o službenem oblačilu sodnikov in državnih tožilcev.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se za odvetnike prenehata uporabljati določbi 36. in 41. člena Zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80 in 27/85).

Dokler ne bodo sprejeti predpisi o gospodarskih družbah, se za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe uporabljajo predpisi o podjetjih.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o pravni pomoči (Uradni list SRS, št. 23/79).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 740-01/90-1/3-1 Ljubljana, dne 25. marca 1993. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik l. r.