Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odvetništvu (ZOdv-A)

V zakonu o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 in 24/96 – odločba US) se v 1. členu v drugem odstavku za besedo “odvetniki“ dodata besedi “oziroma odvetnice“. V tretjem odstavku se za besedo “odvetnikov“ dodata besedi “oziroma odvetnic“.

V 2. členu se črta tretji odstavek.

Za 2. členom se doda nov 2.a člen, ki se glasi: Tuj odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica, lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, v Republiki Sloveniji opravlja: – odvetniške storitve, – odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, – odvetniški poklic pod nazivom “odvetnik“. Matična je tista država, v kateri ima odvetnik pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države. Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, je po tem zakonu odvetnik, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v kateri izmed držav članic Evropske unije pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države.“

V 23. členu se na koncu drugega odstavka dodajo besede “v Republiki Sloveniji“.

V 25. členu se črtata četrti in peti odstavek.

26. člen se črta.

V 30. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Tuj odvetnik, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, se izbriše iz imenika odvetnikov tudi, če v svoji matični državi nima več pravice opravljati odvetniškega poklica.“

V 31. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Imenik odvetnikov je sestavljen iz: – imenika odvetnikov, državljanov Republike Slovenije, – imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom “odvetnik“, – imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države.“ Dosedanji drugi, tretji, četrti in peti odstavek postanejo tretji, četrti, peti in šesti odstavek. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se pika nadomesti z vejico in doda besedilo: “izbris iz razloga po drugem odstavku prejšnjega člena pa na podlagi obvestila pristojnega organa odvetnikove matične države.“

V 32. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “V izkaznico tujega odvetnika se vpiše poklicni naziv, ki ga ima tuj odvetnik pravico uporabljati v skladu s tem zakonom, ter organ, pri katerem je vpisan v matični državi.“

V 33. členu se v tretjem odstavku beseda “drugega“ nadomesti z besedo “tretjega“.

34. člen se spremeni tako, da se glasi: “Odvetnik lahko pri svojem imenu označi pravno področje, za katero ima priznan status odvetnika – specialista, in poklicni naziv, ki ga ima pravico uporabljati v skladu s tem zakonom.

Za 34. členom se doda naslov novega III.A poglavja ter novi 34.a, 34.b, 34.c, 34.č, 34.d, 34.e in 34.f člen, ki se glasijo:

Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, se vpiše v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic pod poklicnim nazivom “odvetnik“, z vsemi pravicami in dolžnostmi pri opravljanju odvetniškega poklica, če izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. do 8. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in če opravi preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije. Odvetnik mora vlogi za vpis v imenik po prejšnjem odstavku priložiti potrdilo o državljanstvu, dokaz o tem, da ima pravico opravljati odvetniški poklic v svoji matični državi ter druge dokaze, s katerimi izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka. Pogoja iz 2. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona se dokazujeta s potrdilom, izdanim po predpisih odvetnikove matične države. Dokazila ne smejo biti starejša od treh mesecev in morajo biti predložena v overjenem prevodu v slovenski jezik. Preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije iz prvega odstavka tega člena se opravlja po določbah zakona, ki ureja pravniški državni izpit.

Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, se vpiše v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, če predloži potrdilo o vpisu pri pristojnem organu matične države. Vlogi za vpis v imenik po prejšnjem odstavku je potrebno priložiti tudi potrdilo o državljanstvu, dokazilo o zavarovanju poklicne odgovornosti ter obvestilo in dokazila o morebitnem članstvu v odvetniških družbah v matični državi ali katerikoli drugi državi. Odvetnik, ki je vpisan v imenik na podlagi prvega odstavka tega člena, je v celoti ali delno oproščen zavarovanja iz 9. člena tega zakona, če je v matični državi glede pogojev in obsega kritja zavarovanja v celoti ali delno enakovredno zavarovan. V postopku vpisa v imenik po prvem odstavku tega člena se smiselno uporablja določba 8. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona. Dokazila iz prvega in drugega odstavka tega člena ne smejo biti starejša od treh mesecev in morajo biti predložena v overjenem prevodu v slovenski jezik. O vpisu v imenik po prvem odstavku tega člena Odvetniška zbornica Slovenije obvesti pristojni organ odvetnikove matične države. Odvetnik, ki je vpisan v imenik na podlagi prvega odstavka tega člena, mora opravljati odvetniški poklic dejansko in stalno, pri tem pa uporabljati poklicni naziv iz svoje matične države, izražen v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov svoje matične države, z navedbo organa, pri katerem je vpisan v svoji matični državi.

Odvetnik iz prejšnjega člena lahko pravno svetuje o zakonodaji svoje matične države, o zakonodaji Evropske unije, o mednarodnem pravu in zakonodaji Republike Slovenije. Pri opravljanju odvetniških storitev, povezanih z zastopanjem strank pred sodišči v Republiki Sloveniji, mora odvetnik iz prejšnjega člena sodelovati z odvetnikom, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom “odvetnik“. Odvetnik iz prejšnjega člena ne more: – biti izvoljen v organe Odvetniške zbornice Slovenije, – izobraževati odvetniškega pripravnika ali odvetniškega kandidata, – biti imenovan za pooblaščenca stranke, ki je v skladu z zakonom, ki ureja postopek pred sodišči ali pravno pomoč, v celoti oproščena plačila stroškov postopka ali pomoči, ali za zagovornika po uradni dolžnosti.

Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, se vpiše v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic pod nazivom “odvetnik“, ne glede na pogoje iz 34.a člena tega zakona, če je najmanj tri leta dejansko in stalno opravljal poklic v Republiki Sloveniji na podlagi 34.b člena tega zakona. Pogoj iz prejšnjega odstavka se v postopku vpisa v imenik odvetnikov dokazuje s predložitvijo seznama zadev, ki jih je odvetnik obravnaval, z navedbo opravilne številke, vsebine, časovnega obdobja, vrste in obsega dejavnosti ter faze postopka s priloženimi izvodi pripravljenih listin, vlog in zapisnikov, v obliki, s katero se varuje zaupnost osebnih podatkov. Odvetnik, ki je vpisan v imenik na podlagi prvega odstavka tega člena, ima pri opravljanju odvetniškega poklica pravico uporabljati poklicni naziv iz svoje matične države, izražen v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov svoje matične države, skupaj z nazivom “odvetnik“.

Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, ki ni vpisan v imenik tujih odvetnikov na podlagi 34.a, 34.b ali 34.č člena tega zakona, sme opravljati posamezne storitve, ki sodijo v okvir opravljanja odvetniškega poklica, v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 34.c člena tega zakona. Odvetnik, ki namerava opravljati storitve na podlagi prejšnjega odstavka, mora o tem pisno obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije s predložitvijo dokazila o usposobljenosti za opravljanje odvetniškega poklica in dokazila o zavarovanju poklicne odgovornosti v matični državi, pri čemer se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 34.b člena tega zakona. V obvestilu mora navesti naslov ali določiti pooblaščenca za vročitve v Republiki Sloveniji. Na podlagi obvestila in dokazil iz prejšnjega odstavka izda Odvetniška zbornica Slovenije odvetniku potrdilo o priglasitvi opravljanja storitev. Na zahtevo pristojnih organov mora odvetnik iz prvega odstavka tega člena predložiti potrdilo iz prejšnjega odstavka. Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, ki mu je bil v Republiki Sloveniji zavrnjen vpis v imenik odvetnikov zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona, v Republiki Sloveniji ne more opravljati odvetniških storitev.

Pri opravljanju storitev mora odvetnik iz prejšnjega člena upoštevati pravila poklicnega ravnanja, ki veljajo za odvetnike v Republiki Sloveniji. Pri opravljanju posameznih storitev v Republiki Sloveniji mora odvetnik uporabljati poklicni naziv iz svoje matične države, izražen v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov svoje matične države, skupaj z navedbo poklicne organizacije, ki mu je dala dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica v matični državi. Odvetnik iz prejšnjega člena je disciplinsko odgovoren po tem zakonu, kot če bi bil vpisan v imenik odvetnikov. Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika, smejo biti izrečene samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji. Namesto disciplinske kazni izbrisa iz imenika se izreče prepoved opravljanja storitev v Republiki Sloveniji.

Odvetnik iz druge države, ki ni država članica Evropske unije, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v državi, ki ni članica Evropske unije, sme opravljati odvetniške storitve oziroma odvetniški poklic pod pogoji, ki jih ta zakon določa za odvetnike iz druge države, ki je država članica Evropske unije, v 34.a členu tega zakona, če je izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti.“

V 41. členu se besedilo “Odvetniki z območja Republike Slovenije“ nadomesti z besedilom “Odvetniki, ki opravljajo odvetniški poklic v Republiki Sloveniji,“.

V 42. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Zbornica sodeluje z odvetniškimi organizacijami drugih držav. Pri medsebojnem sodelovanju v postopkih za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica v drugi državi je zbornica dolžna ohraniti zaupnost izmenjanih podatkov.“

Za 63. členom se doda nov 63.a člen, ki se glasi: O zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka zoper tujega odvetnika, ki je vpisan v imenik tujih odvetnikov v skladu s 34.b členom tega zakona, disciplinski tožilec obvesti pristojni organ v odvetnikovi matični državi. Disciplinski organi so dolžni pristojnim organom odvetnikove matične države omogočiti sodelovanje v postopku s predlogi v korist odvetnika. Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika pri opravljanju poklica, smejo biti izrečeni samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji. Če pristojni organ odvetnikove matične države začasno ali trajno odvzame odvetniku dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica, ima tak ukrep učinek prepovedi opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji. Prvi odstavek tega člena velja smiselno tudi v primeru uvedbe disciplinskega postopka zoper odvetnika, ki ima pod tem nazivom pravico opravljati odvetniški poklic tudi v kakšni drugi državi.“

Za 71. členom se doda naslov novega VIII.A poglavja ter nova 71.a in 71.b člena, ki se glasijo:

Z denarno kaznijo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ni odvetniška družba po tem zakonu, če proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki v nasprotju z določbo drugega odstavka 1. člena tega zakona proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tuj odvetnik, ki v Republiki Sloveniji opravlja odvetniške storitve ali odvetniški poklic v nasprotju z določbami III.A poglavja tega zakona.

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje odvetnik, ki reklamira svojo dejavnost (drugi odstavek 21. člena).“

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, z izjemo določb 2. in 3. člena ter 5. do 15. člena tega zakona, ki začnejo veljati z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropskih skupnostih, ki delujejo v okviru Evropske unije. Št. 740-01/90-1/20 Ljubljana, dne 22. marca 2001. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.