35. člen ZOdv

V primeru pooblastila odvetniški družbi velja, da je dano vsakemu od odvetnikov v tej odvetniški družbi, če pooblastilo ni izrecno poimensko omejeno le na določene od teh odvetnikov. V obravnavani zadevi je pooblastilo Odvetniški pisarni A. A. d.o.o. dano brez omejitve, torej vsem odvetnikom te družbe. V odvetniški družbi svoj poklic kot odvetnik opravlja tudi A. A., ki je edini družbenik navedene odvetniške pisarne ter njen zakoniti zastopnik, hkrati pa tudi upnik v predmetni zadevi. To pomeni, da je A. A. kot upnik s pooblastilom odvetniški družbi za zastopanje pooblastil tudi samega sebe. Za navedbe, da so v odvetniški pisarni zaposleni še drugi odvetniki, upnik ni predložil nobenega dokaza. Iz predloženega pooblastila izhaja, da ga je upnik podpisal tako v svojstvu pooblastitelja kot v svojstvu prevzemnika pooblastila (v imenu odvetniške družbe), prav tako pa je upnik v imenu pooblaščene odvetniške družbe podpisal tudi vloženo pritožbo in zato ni mogoče slediti navedbam, da so delo opravili drugi zaposleni v odvetniški družbi. Iz dejstva, da je upnik v imenu odvetniške družbe podpisal vloženo pritožbo, izhaja kvečjemu nasprotno, torej da je pritožbo sam tudi sestavil.<

Tožnik je umik tožbe oziroma izvršilnega predloga v tem obsegu podal že v teku izvršilnega postopka, sodišče prve stopnje pa je po tem, ko toženec umiku tožbe ni nasprotoval (drugi odstavek 188. člena ZPP) skladno s tretjim odstavkom 188. člena ZPP pravilno izdalo sklep o tem.

Za veljavnost pooblastila ni potrebno sodelovanje pooblaščenca. S pooblastilom odvetniški družbi so bili za zastopanje toženke pooblaščeni vsi njeni družbeniki, tudi tisti, ki so v družbo vstopili naknadno. Kršitev dolžnosti pomoči prava nevešči stranki pomeni relativno bistveno kršitev postopka. To pomeni, da nanjo pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena. Pritožnik mora poleg trditve, da je bila ta določba kršena, pojasniti tudi to, glede česa in zakaj je kršitev vplivala na pravilnost odločitve, ki je bila sprejeta. Tožbeni zahtevek tožnika je bil zavrnjen zaradi pomanjkljive trditvene podlage glede domnevno nastale škode. Tožnik ni navedel stanja dolga v trenutku uvedbe stečajnega postopka, ni navedel višine kupnine, ki je bila dosežena s prodajo nepremičnin in za katere nepremičnine, manjkajo tudi trditve o tem, do kakšne razlike med doseženo prodajno ceno in z njegove strani zatrjevano pravo vrednostjo je s tem prišlo in do kakšnega poplačila je bila upravičena toženka oziroma do kakšnega bi bila upravičena v primeru prodaje po višji ceni in za koliko bi se

"Odvetniška pisarna A.", ki v tej pravdi nastopa kot tožeča stranka, ni ne fizična in ne pravna oseba. Odvetniška pisarna pač ni odvetnik, po katerem se imenuje. Čeprav morebiti v njej deluje več odvetnikov, pa samo zato še ni odvetniška družba in tudi ne nujno pravna oseba. Po 35. členu ZOdv se namreč odvetniška družba lahko ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba; slednja se lahko ustanovi kot družba z neomejeno odgovornostjo ali kot družba z omejeno odgovornostjo. Sposobnost biti pravdna stranka pa ima samo odvetniška družba, ki je pravna oseba.

Odločilno za presojo, ali tožnik izpolnjuje pogoje 3.a točke tega javnega razpisa, je vprašanje, ali se tožnik ukvarja z gospodarsko dejavnostjo skladno z veljavnim zakonom, ki ureja gospodarske družbe, torej ZGD. Odvetništvo je urejeno s posebnim predpisom - Zodv. Iz določb ZOdv izhaja, da je odvetništvo svoboden poklic in da je dejavnost odvetniške družbe omejena na opravljanje odvetniškega poklica, ker odvetniki opravljajo svoj poklic v skladu z določbami ZOdv, ne pa v skladu z ZGD, kar se nanaša tako na odvetnika kot posameznika kot za odvetniško družbo, zato sodišče tožbene razloge glede neenakopravnega obravnavanja odvetnika glede na odvetniško družbo kot neutemeljene zavrača, saj tudi za odvetniško družbo veljajo določbe ZOdv.

Odvetnik ni podjetnik iz 7. odst. 1. člena ZGD. Zato tudi ne more imeti položaja samostojnega podjetnika posameznika iz 2. točke 1. odst. 481. člena ZPP.

Pravne osebe kot organizirana oblika pravne pomoči so po določbi 2. odstavka 35. člena Zakona o odvetništvu lahko le odvetniške družbe, katere družbeniki so samo odvetniki. Združenje, ki je organizirano po določbah Zakona o društvih, zato ne more biti pooblaščenec tožnika v upravnem sporu.

Če iz pooblastila odvetnikom, ki opravljajo odvetniški poklic v istih prostorih, ni razvidno, katerega izmed njih je stranka pooblastila, veljajo kot pooblaščenci vsi ti; pooblastilo odvetniku, ki ga je dala tožena stranka, ne da bi natančneje določila njegove pravice, zajema tudi pooblastilo za postopek za izdajo začasne odredbe na predlog tožeče stranke, ki poteka v okviru pravdnega postopka; če ima stranka več pooblaščencev, začne teči rok za vložitev pravnega sredstva od vročitve, ki je bila opravljena prva kateremu koli izmed njih.