48. člen ZLPP

Določba prvega odstavka 5. člena ZZLPPO ne ustvarja pravnega učinka zunaj temeljnih pravil korporacijskega prava. Določbo je treba razlagati v povezavi z določbo 44. člena ZZLPPO.

ZLPP ne daje odgovora na vprašanje, ali je določen posel, ki izpolnjuje znake katerega od dejanskih stanov domnev oškodovanja iz 48. in 48. a člena ZLPP, ničen ali izpodbojen. Le tega je zato treba poiskati v tistih institutih obligacijskega prava, ki so operacionalizirala po teži, vrsti in obliki primerljive kršitve načel obligacijskega prava. Za pravno kvalifikacijo ravnanj, ki pomenijo oškodovanje družbene lastnine, je treba zato (izmenično) uporabljati ZLPP kot lex specialis in ZOR kot lex generalis. Posebnost paulijanske tožbe po 25.h. členu ZPPOLS je v tem, da so pri njej izenačeni relativni učinki izpodbitega razpolaganja z absolutnimi učinki razveljavitve pogodbe. V obravnavanem razmerju namreč ni tretjih, nasproti katerim bi izpodbito dejanje še lahko veljalo oz. moralo veljati, pa tudi dejanja ne izpodbija tretji, ki v izpodbijanem razmerju ni bil udeležen, kar oboje je značilno za redni obligacijskopravni institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj.

Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.

Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.

Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.

V primerih že zaključenega postopka lastninjenja določba 3. člena ZZLPPO ne ustvarja (več) učinkov prehoda v last in upravljanje družbenega kapitala (saj le-tega več ni), temveč predstavlja pravno podlago za prehod vseh zahtevkov iz naslova oškodovanja družbenega kapitala (4. člen ZZLPPO). Ob vložitvi tožbe tožena stranka ni bila več podjetje iz drugega odstavka 3. člena ZZLPPO, saj je bila že olastninjena. Zato, četudi v okoliščinah konkretne zadeve soglasje Agencije glede zatrjevanih „prikritih kapitalskih rezerv“ po določbi 3. člena ZZLPPO ne bi bilo pridobljeno, pravna prednica tožeče stranke na zatrjevanem delu družbenega kapitala ni pridobila „lastninskih upravičenj“ temveč (odškodninski) zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja oziroma kapitala. Ureditev ZZLPPO ne negira osnov korporacijskega prava, v okviru katerih osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Kot je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, je bil dne 1. 6. 2000 pri toženi stranki v sodnem registru opravljen vpis uskladitve z ZGD, kar pomeni, da je bil s tem postopek lastninskega preoblikovanja zaključen ter je s tem ob vložitvi tožbe odpadla možno

Z uveljavitvijo ZZLPPO in ZUARLPP so prenehali veljati tako materialni predpisi, ki so urejali lastninsko preoblikovanje podjetij in postopek revizije lastninskega preoblikovanja podjetij, kot tudi organi, ki so navedene postopke vodili. Zato o zakonski kategoriji družbene lastnine oz. družbenega kapitala v smislu neolastninjene postavke trajnega kapitala podjetij, ki bi bil še lahko predmet postopkov lastninjenja, ni več mogoče govoriti. Okoliščina, da je do zaključka vseh postopkov v zvezi z revizijo lastninskega preoblikovanja prišlo izključno zaradi prenehanja veljavnosti področnih materialnopravnih predpisov, predstavlja naključje, ki se je primerilo obema strankama in je zato odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške, pravilna.

Ničnost v primeru ugotovljenega oškodovanja družbenega premoženja ne zadene same pogodbe o trajnih vlogah, pač pa zgolj povečanje vloge iz naslova nezakonite delitve dobička. Del vloge, ki je izviral iz osnovnega vložka in neizplačanih osebnih dohodkov, je (bil) zakonit. Tako ne drži podmena obeh revizij, da tožnika pri toženki nista imela trajnih vlog (te naj bi bile ''stornirane'' z odločbo APPNI), ampak le neizplačane plače, denarni terjatvi torej. Z dnem, ko je bil ta del (bodisi izvirnega bodisi od sodelavcev odkupljenega) dohodka vložen v kapital toženkine pravne prednice, je pridobil naravo kapitalskega deleža in jo obdržal vse do zakonske konverzije teh deležev nazaj v denarne terjatve na podlagi ZLPPOD.

Ničnost v primeru ugotovljenega odškodovanja družbenega premoženja ne zadane same pogodbe o trajnih vlogah, temveč zgolj povečanje trajne vloge iz naslova (nezakonite) razdelitve dobička. Z vložitvijo dela dohodka tožnikov (v obliki trajnih vlog) v kapital toženkine pravne prednice je bila denarna terjatev spremenjena v kapitalski delež. Ta je bil v obveznosti družbe spremenjen šele na podlagi ZLPPOD, ki je poleg načina ugotavljanja obstoja in višine teh terjatev predpisal še način valorizacije od 18. 6. 1994 do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register in valorizacijo ter obrestovanja neodplačanega dela od vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register do odplačila.

V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes) je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jih je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena. Nemožnost sodelovanja prizadete osebe v predhodnem postopku pa ne pomeni, da zaključki sodišča v kontradiktorni pravdi ne morejo sovpadati z ugotovitvami upravnega organa iz predhodnega (nekontradiktornega) postopka. Zgolj na takšni okoliščini ni mogoče utemeljiti kršitve strankine pravice do izjave (8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP); njena presoja je kompleksnejša in odvisna tudi od okoliščin konkretnega primera.

Družbeni kapital, ki je osnova za lastninjenje, se je ugotovil z otvoritveno bilanco po metodologiji, ki jo je predpisala Vlada Republike Slovenije na predlog Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (4. člen ZLPP). Če vrednost družbenega kapitala podjetja, ki bi se moralo lastniniti po določbah ZLPP, ni bila ugotovljena na način iz 4. člena ZLPP ali če je bil ugotovljena nepravilno, je bilo mogoče navedene pomanjkljivosti odpraviti le v postopku revizije lastninskega preoblikovanja na podlagi suma oškodovanja družbene lastnine na podlagi 48. in nadaljnjih členov ZLPP. Mimo in izven teh okvirov družbenega kapitala v podjetjih ni mogoče in ni dopustno ugotavljati.

ZZLPPO sicer v prvi alineji prvega odstavka 44. člena kot vrsto zahtevka iz naslova oškodovanja premoženja podjetja predvideva zahtevek podjetja na vrnitev odtujenega premoženja oziroma izplačilo ustreznega denarnega nadomestila, če je do odtujitve prišlo zaradi dejanja iz 48. ali 48.a člena ZLPP, vendar pa ZLPP zaradi posebne ureditve varstva družbene lastnine pri lastninskem preoblikovanju PPIS ne velja za lastninsko preoblikovanje PPIS. To se namreč izvede po določbah ZLPPOD, ki v prvem odstavku 45. člena določa, da lahko zahtevke iz naslova oškodovanja premoženja podjetja s tožbo uveljavlja Slovenska razvojna družba (v imenu podjetja), razen če tožbo vloži družbeni pravobranilec. Lahko jo uveljavlja tudi oškodovano podjetje, če je Slovenska razvojna družba nanj prenesla pravico vložiti tožbo (drugi odstavek 45. člena ZLPPOD).

Pooblastila družbenega pravobranilca v smislu 8. člena ZDruP je treba razlagati v okviru pooblastil po določbah ZLPP. Ta je v 6.alinei pravega odstavka 2. člena izrecno izključil uporabo tega zakona za podjetja v stečajnem postopku od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka dalje, zato Družbeni pravobranilec v spornem primeru ni imel tožbenega upravičenja.

Družbeno pravobranilstvo RS je s tožbo zahtevalo, da sta drugo in tretje tožena stranka dolžni pvotoženi stranki nerazdelno plačati 4.409.391,00 SIT s pripadki. Iz tožbene naracije izhaja, da naj bi bila tretje toženka odškodninsko odgovorna za zmanjšanje družbenega premoženja prvotoženke, ker kot špediter carinski upravi ni dala pravih podatkov za odmero carinskih dajatev, drugotoženka pa naj bi bila neupravičeno obogatena, ker je v posledici nižjih carinskih stroškov plačala manj, kot bi za nakup avtomobilov morala. Že iz navedenega izhaja, da ni šlo za posla, ki bi bila sklenjena v zvezi z lastninskim preoblikovanjem. Družbeni pravobranilec je torej s tožbenim zahtevkom posegel v razmerje med subjektom, pri katerem naj bi v postopku lastninskega preoblikovanja prišlo do zmanjšanja družbenega premoženja (glej 1. odst. 48. člena ZLPP in revizijsko poročilo z dne 4.5.1998 - priloga A2) s tretjima osebama. A priori bi šlo za upravičenje na podlagi 2. odst. 50. člena ZLPP in 2. odst. 8. člena ZDRUP, vendar pod pogojem, da bi tak zahtevek imel družbeni pravobranilec, torej varuh družbene lastnine, že pred uveljavitvijo ZLPP. Imel bi ga pa le, če bi šlo v pogodbenih razmerji

Procesna legitimacija pomeni pravico do postopka in do meritorne odločitve. Ta pravica ni splošna in ne pripada vsakomur, nasprotno, odvisna je od določenih, točno individualiziranih okoliščin. Posebnost predpostavke procesne legitimacije je, da je ZPP nikjer izrecno ne ureja in izhaja neposredno iz ustave. Že iz ustave izhaja da ta pravica pripada le tistemu, ki je v postopku procesno legitimiran. Člen 22 v povezavi s 23. členom ustave določa, da je vsakomur zagotovljeno sodno varstvo njegovih - ne pa pravic tretjih. ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikov-anja.

Uporaba izraza "razveljavitev" namesto "odprava" odločbe, izdane v postopku revizije po določbah ZLPP ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa tudi ne relativna, ker ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Zakonska podlaga za postopek revizije pri podjetjih, ki so "svoj" družbeni kapital prenesle s pogodbo na Sklad RS za razvoj pred uveljavitvijo ZLPP, ni ZLPP ampak samo 25.b člen ZPPOLS. Zato revizijski organ takšnemu podjetju ni upravičen izdati odločbe iz drugega odstavka 48.b člena ZLPP.

ZLPP ni razlikoval med ukrepi, ki jih revizijski organ lahko izreče podjetju, ki se lastninsko preoblikuje, in ukrepi, ki jih lahko izreče podjetju, ki je odvisno ali povezano s podjetjem, ki se lastninsko preoblikuje. Predhodno vprašanje je vprašanje (ne)obstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katere(ga) je odvisna odločitev sodišča (13. člen ZPP). Oškodovanje družbene lastnine v primerih iz 48.a člena ZLPP pa je domneva dejstva, ki pa se lahko izpodbija samo z navajanjem dejstev, da domneva ni točna, in dokazovanjem teh dejstev (primerjaj: tretji odstavek 224. člena ZPP), ne pa rešitev predhodnega vprašanja.

Če gre za kazniva dejanja, s katerimi naj bi bilo oškodovano družbeno premoženje, je družbeni pravobranilec po pooblastilu iz 2. odstavka 50. člena ZLPP procesno legitimiran, da v kazenskem postopku sodeluje kot oškodovanec kot tožilec.

ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo Družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikovanja. Izjema so le tisti postopki, ki jih opredeljuje 25m člen novele ZPPOLS.

Z odločbo po 48.c čl. ZLPP ni dopustno odrediti takšnih posegov v bilanco subjekta revizije, ki bi pomenili zvišanje osnovnega kapitala ali spremembo kapitalskih razmerij med družbeniki ali delničarji.