47. člen ZLPP
Podjetja, v katero so druge pravne osebe po zakonu o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76, 57/83, 85/87 in 40/89) združile, vložile ali prenesle sredstva z obveznostjo vračanja sredstev ali udeležbo na dobičku, morajo pred preoblikovanjem po tem zakonu ta razmerja urediti s pogodbo. Pravne osebe, ki poslujejo z družbenim kapitalom in ki so jih ustanovili delovni ljudje in civilne pravne osebe po zakonu o ustanavljanju delovnih organizacij, ki jih ustanavljajo delovni ljudje in civilne pravne osebe (Uradni list SRS, št. 17/88), se preoblikujejo po tem zakonu v kapitalske družbe, tako da ustanovitelj take pravne osebe postane lastnik družbe, če iz akta o ustanovitvi take pravne osebe izhaja, da so bila vsa sredstva za njeno ustanovitev in delovanje lastna sredstva ustanovitelja. Za vpis preoblikovanja v sodni register predloži podjetje samo akt o preoblikovanju. Podjetja, ki upravljajo s sredstvi, ki so jih na osnovi pogodb financirale fizične in pravne osebe se preoblikujejo po tem zakonu v kapitalske družbe. Posameznim soinvestitorjem se prizna solastništvo družbe v sorazmernem deležu njegovega vložka.
- VSL sodba I Cpg 1198/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Če je pogodba o prenovitvi razveljavljena, se šteje, da prenovitve sploh ni bilo in da prejšnja obveznost sploh ni prenehala. Posledice ugotovitve ničnosti Ureditvene pogodbe so smiselno enake tistim, ki jih ureja 352. člen ZOR pri prenovitvi. Z ugotovitvijo ničnosti Ureditvene pogodbe je obveznost iz SAS oživela. To je „obveznost vrniti vrednost združenih sredstev“. Temelj vtoževane terjatve je zato pogodbeni in razmerje, kot je opredeljeno v SAS, je posojilno razmerje. Povračilna obveznost nastane takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe. Nastanek terjatve je nujna predpostavka za začetek teka njenega zastaranja. To pa še ne pomeni, da se trenutek začetka teka zastaranja terjatve nujno veže na trenutek njenega nastanka. Pravilo iz 361. člena ZOR je treba razlagati v smislu, da začne zastaranje teči, ko se rodi tožba. Pri tem je osnovno vodilo pravilo, da mora sodišče pravila zastaranja uporabiti glede na okoliščine posameznega primera, in sicer tako, da ne omeji pretirano ali celo prepreči uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima stranka na razpolago. Zastaralni rok ne more teči, dokler je tožnikova nevložitev tožbe po
- VSRS Sklep I Up 740/2001Vrhovno sodišče RS · 2003
Za presojo, ali je tožeča stranka ustanoviteljica sestavljene oblike organiziranja, ni pomembna pogodba, temveč vpis sestavljene oblike, organiziranja v sodni register.
- VSRS Sodba III Ips 68/94Vrhovno sodišče RS · 1995
I. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij upošteva zatečeno stanje (zlasti: 3. in 4. člen ZLPP) in ne vzpostavlja ponovno pravnih razmerij, ki so že prenehala. II. V 2. odst. 47. člena ureja ZLPP poseben način lastninskega preoblikovanja podjetij, ki se nanaša samo na pravne osebe, ustanovljene po zakonu o ustanavljanju delovnih organizacij, ki jih ustanavljajo delovni ljudje in civilne pravne osebe (Ur. list SRS št. 17/88), za katere so vsa sredstva za ustanovitev in začetek dela vložili ustanovitelji (1. al. 2. odst. 4. člena omenjenega zakona). Če pa so del sredstev zagotovile tudi družbene pravne osebe, se izvede lastninsko preoblikovanje po 3. odst. 47. čl. ZLPP.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 12. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cpg 1198/2015Višje sodišče v Ljubljani · 14. 12. 2016
Če je pogodba o prenovitvi razveljavljena, se šteje, da prenovitve sploh ni bilo in da prejšnja obveznost sploh ni prenehala. Posledice ugotovitve ničnosti Ureditvene pogodbe so smiselno enake tistim, ki jih ureja 352. člen ZOR pri prenovitvi. Z ugotovitvijo ničnosti Ureditvene pogodbe je obveznost iz SAS oživela. To je „obveznost vrniti vrednost združenih sredstev“. Temelj vtoževane terjatve je zato pogodbeni in razmerje, kot je opredeljeno v SAS, je posojilno razmerje. Povračilna obveznost nastane takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe. Nastanek terjatve je nujna predpostavka za začetek teka njenega zastaranja. To pa še ne pomeni, da se trenutek začetka teka zastaranja terjatve nujno veže na trenutek njenega nastanka. Pravilo iz 361. člena ZOR je treba razlagati v smislu, da začne zastaranje teči, ko se rodi tožba. Pri tem je osnovno vodilo pravilo, da mora sodišče pravila zastaranja uporabiti glede na okoliščine posameznega primera, in sicer tako, da ne omeji pretirano ali celo prepreči uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima stranka na razpolago. Zastaralni rok ne more teči, dokler je tožnikova nevložitev tožbe po
- VSRS Sklep I Up 740/2001Vrhovno sodišče RS · 11. 7. 2003
Za presojo, ali je tožeča stranka ustanoviteljica sestavljene oblike organiziranja, ni pomembna pogodba, temveč vpis sestavljene oblike, organiziranja v sodni register.
- VSRS Sodba III Ips 68/94Vrhovno sodišče RS · 23. 3. 1995
I. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij upošteva zatečeno stanje (zlasti: 3. in 4. člen ZLPP) in ne vzpostavlja ponovno pravnih razmerij, ki so že prenehala. II. V 2. odst. 47. člena ureja ZLPP poseben način lastninskega preoblikovanja podjetij, ki se nanaša samo na pravne osebe, ustanovljene po zakonu o ustanavljanju delovnih organizacij, ki jih ustanavljajo delovni ljudje in civilne pravne osebe (Ur. list SRS št. 17/88), za katere so vsa sredstva za ustanovitev in začetek dela vložili ustanovitelji (1. al. 2. odst. 4. člena omenjenega zakona). Če pa so del sredstev zagotovile tudi družbene pravne osebe, se izvede lastninsko preoblikovanje po 3. odst. 47. čl. ZLPP.