74. člen ZSV

V skladu z načelom zakonitosti so pogoji za napredovanje celovito določeni na zakonski ravni v določbi 69. člena ZSV, na katerega se toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi sklicuje. Navedena zakonska določba je jasna. Z ustaljenimi metodami razlage pomena zakonske norme kot so: jezikovna metoda, namenska metoda, sistematična metoda ne moremo priti do zaključka, da bi morala tožnica izpolnjevati še pogoj, ki v 69. členu ZSV ni eksplicitno naveden, to je, da gre za strokovnega delavca ali strokovnega sodelavca, ki dejansko opravlja socialno varstvene storitve, kot to razlagala toženka. Glede na to, da je določba 69. člena ZSV povsem jasna, tudi ne gre za nikakršno pravno praznino, ki bi jo bilo potrebno zapolniti z zakonsko analogijo. Opravljanje storitev ali neposredno delo z uporabniki ni pogoj, da bi bila lahko oseba strokovni delavec, saj ZSV tega nikjer ne določa.

Sodišče ugotavlja, da prvotna odločba o zavrnitvi vloge tožnice ni postala materialno pravnomočna, zato organ pri ponovnem odločanju ni vezan na obrazložitev, zavzeto v predhodni odločbi, oziroma na upoštevanje že priznanih potrdil. Čeprav po mnenju sodišča drži, da se v primeru večkratnih strokovnih napak pri točkovanju (storitev katerih tožena stranka v konkretnem primeru izrecno priznava), stranka lahko upravičeno sprašuje o pravilnosti in zakonitosti vodenih postopkov, v katerih se odloča o pravicah in pravnih koristih strank, pa zgolj iz razloga drugačne odločitve toženi stranki ni mogoče očitati arbitrarnosti. Po presoji sodišča bi bilo treba določbo 14. člena Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive v delu, ki se nanaša na eno- ali večletno vodenje projektov oziroma aktivno sodelovanje, tolmačiti na način, da se takšna dodatna opravila ustrezno vrednotijo, v kolikor so trajala celotno šolsko leto in gre tudi za takšno organizacijo dela, ki je vezano na šolsko leto in ne na koledarsko leto.

Tožena stranka ni predhodno ugotovila konkretno dejansko stanje, ki se nanaša na vprašanje zatrjevanega opravljanja nalog in storitev tožnice na delovnem mestu strokovne delavke SCSD. Pri tem se ne opredeli do vseh konkretnih okoliščin na strani tožnice, niti se ne opredeli do dokazov, ki jih je tožnica priložila k predlogu za napredovanje in s katerimi dokazuje izpolnjevanje pogojev za napredovanje. To pa po presoji sodišča predstavlja absolutno bistveno pomanjkljivost izpodbijane odločbe, ki onemogoča preizkus njene zakonitosti.

Ker morajo biti pogoji iz 5. člena Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive izpolnjeni kumulativno, sodišče pritrjuje toženi stranki, da zaradi neizpolnjevanja enega izmed zahtevanih pogojev za napredovanje, ni bila dolžna preverjati izpolnjevanja drugih pogojev.

Tožnici, ki ima le višješolsko izobrazbo in ki ji z odločbo ministra naziv višjega svetovalca ni bil nikoli podeljen, tega naziva in nanj navezujoče plače ni mogoče priznati.

V zadevi je sporna odločitev tožene stranka, ki meni, da mora kandidatka za napredovanje v naziv višja svetovalka na področju socialnega varstva imeti izpolnjene pogoje za napredovanje ob vložitvi predloga in ne v času odločanja o zadevi. Jezikovna in logična razlaga določb Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive potrjuje, da je izpolnjevanje pogojev bistveno glede na dani rok vložitve predloga.

Če je predlog za napredovanje nepopoln, ker ne vsebuje vseh dokazil, torej tudi dokazil o izpolnjevanju posameznih pogojev za napredovanje, je komisija dolžna predlagatelja pozvati, naj predlog v roku petnajstih dni dopolni. Če predlagatelj predloga po preteku roka iz prejšnjega odstavka ne dopolni z zahtevanim dokazilom, se šteje, da pogoj, za katerega predlagatelj ni predložil dokazila, ni izkazan.

Tožnica v tožbi zatrjuje, da opravlja socialno varstvene storitve po ZSV ter v dokaz prilaga pogodbe o zaposlitvi, anekse in druga dokazila, kot npr. potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, dokazila o uspešno končanih programih strokovnega izobraževanja in dodatnih strokovnih delih. Sodišče teh razlogov tožbe ne more preizkusiti, saj se toženka v obrazložitvi glede tega ne izreka. Kljub temu, da gre za konkretni, posamični akt, toženka v obrazložitvi navaja abstraktne in posplošene razloge za zavrnitev tožničinega predloga za napredovanje v naziv, pri čemer se niti ne opredeli do vseh konkretnih okoliščin na strani tožnice kot predlagateljice in njenega konkretnega dela in nalog, ki jih opravlja na SCSD oziroma socialno varstvenih storitev, ki jih dokazuje, da jih opravlja kot strokovna delavka v SCSD na področju socialnega varstva.

Potrdilo o usposobljenosti za strokovne sodelavce, ki ga ureja Pravilnik o določitvi vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu, ni potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, ki ga ureja drug pravilnik, in sicer v času odločanja tožene stranke veljavni Pravilnik o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva. Kot strokovna sodelavka ima tožnica na podlagi 74. člena ZSV pravico do napredovanja v naziv mentorica. možnost napredovanja ne sme biti le teoretična oziroma neobstoječa. Ravno to pa upravičeno zatrjuje tožnica v konkretnem primeru. Na eni strani namreč zakon (ZSV) in pravilnik (tj. Pravilnik o napredovanju) izrecno določata, da strokovni sodelavci (ne le strokovni delavci) lahko napredujejo v naziv (mentor), po drugi strani pa isti Pravilnik o napredovanju s predpisovanjem pogoja, da mora imeti strokovni sodelavec opravljen strokovni izpit, dejansko onemogoči kakršnokoli napredovanje kateremu koli strokovnemu sodelavcu, saj ta glede na izrecno določbo tako starega kot sedaj veljavnega Pravilnika o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva k opravljanju strokovnega izpita sploh ne more pristopiti. Takšno podzakonsko

Predmet tega upravnega spora ni vprašanje nezmožnosti pristopa k strokovnemu izpitu, ampak zavrnitev predloga za napredovanje v naziv.

Če je predlog za napredovanje nepopoln, ker ne vsebuje vseh dokazil, določenih s Pravilnikom o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, torej tudi dokazil o izpolnjevanju posameznih pogojev za napredovanje, je komisija dolžna, predlagatelja pozvati, naj predlog v roku petnajstih dni dopolni. Glede na predpisano ureditev mora komisija tako ravnati tudi, ko se predlogu sicer priložena dokazila ne nanašajo na posamezne s Pravilnikom določene pogoje za napredovanje.

Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive določba postopke verifikacije in točkovanje programov strokovnega usposabljanja, ki jih opravi Socialna zbornica Slovenije na podlagi metodologije za verificiranje in točkovanje programov, ter sprejme strokovni svet zbornice enkrat letno za naslednje koledarsko leto. Ob upoštevanju tako predpisanega postopka verificiranja in točkovanja programov sodišče pritrjuje toženi stranki, da pri točkovanju oziroma vrednotenju predloženih potrdil ni upoštevala tistih, iz katerih čas trajanja ni bil razviden ali tistih, iz katerih je razvidno, da je izobraževanje trajalo manj kot 3 pedagoške ure. Tožnica ne more biti uspešna s tožbenim ugovorom, da bi morala tožena stranka, v kolikor potrdila navedenih podatkov niso vsebovala, uporabiti določbe ZUP o ravnanju z nepopolno vlogo in jo pozvati k predložitvi dokazil oziroma podatkov o časovnem obsegu trajanja programa. K takšni razlagi določbe Pravilnika ne napotujejo.

Potrdilo o usposobljenosti za strokovne sodelavce v socialnem varstvu ni enakovredno opravljenemu strokovnemu izpitu na področju socialnega varstva. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, ki v 4. členu določa, da lahko strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima višješolsko izobrazbo, napreduje v naziv mentor, strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima visokošolsko izobrazbo pa v naziv samostojni svetovalec, če izpolnjuje naslednje pogoje: ima opravljen strokovni izpit, ima najmanj 4 leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni delavec ali strokovni sodelavec z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo, je uspešen pri delu in je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 20 točk.

Glede tožbenih navedb, da s svojo izobrazbo strokovnega izpita ne more opravljati in posledično nikoli napredovati, s čimer prihaja do neenakopravnega in diskriminatornega položaja, se sodišče pridružuje stališču toženke iz odgovora na tožbo, da predmet tega upravnega spora ni vprašanje nezmožnosti pristopa k strokovnemu izpitu, ampak zavrnitev predloga za napredovanje v naziv zaradi neizpolnjevanja pogoja opravljenega strokovnega izpita.

Zakonodajalec je v skupnih določbah IV. poglavja ZSV določil pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se za pravno ali fizično osebo, ki opravlja storitve socialnega varstva izven javne mreže, lahko uporabijo določbe tega poglavja ZSV in posledično njegova podpoglavja. Po določbi 74. člena ZSV lahko napredujejo tudi delavci, ki opravljajo storitve socialnega varstva izven mreže javne službe, pod pogojem, da so zaposleni v pravni osebi, ki je pridobila dovoljenje za delo MDDSZ, ali pa da kot fizične osebe pridobijo dovoljenje za delo MDDSZ. V predmetni zadevi je tožena stranka ugotovila, da tožeča stranka takšnega dovoljenja nima in da ni vpisana v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialno varstvene storitve in iz tega razloga pravilno zavrnila tožničin predlog za napredovanje po ZSV.

V 4. členu Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če katerikoli od navedenih pogojev ni izpolnjen, predlogu za napredovanje ni mogoče ugoditi.

4. člen Pravilnika določa štiri samostojne pogoje za napredovanje v naziv in ne določa, da je eden izmed pogojev 4 leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni delavec po opravljenem strokovnem izpitu.