iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o industrijski lastnini · ZIL · ne velja od 8. 12. 2001

94. člen ZIL

Sodna praksa: 12 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 1. 2011Vse odločbe ↓
  • VSL sodba I Cpg 690/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2011

    Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka s pravnim naslednikom družbe T. je toženec prejel 29. aprila 2003, vendar proti njemu ni vložil pritožbe. Že zato, ker je ta sklep postal pravnomočen, se s pritožbenim zatrjevanjem, da nikoli ni privolil v prevzem pravde, ne more razbremeniti posledic univerzalnega pravnega nasledstva po prvotno toženi družbi T.. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, če se pravice zmanjšajo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi take zakonske spremembe.

  • VSL sklep I Cpg 114/2002Višje sodišče v Ljubljani · 2002

    Trženje z blagom, ki je označeno s ponarejeno blagovno znamko in ki po kvaliteti odstopa od enako označenih upnikovih proizvodov, je lahko vzrok "težko nadomestljivi škodi".

  • VSL sklep I Cpg 40/2002Višje sodišče v Ljubljani · 2002

    Ni nujno, da mora biti škoda materialna, saj je še težje nadomestljiva ali pa skoraj nenadomestljiva ravno tista škoda, ki nekomu nastane, pa se da le zelo težko, ali pa sploh ne, materialno ovrednotiti. Pomen 2. odstavka 272. člena ZIZ, ki omogoča izdajo začasne odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode, je (tudi) v tem, da na ta način omogoča začasno ureditev spornega pravnega razmerja. Terjatev namreč (predvsem) ogroža ravnanje, zaradi katerega bi sodno varstvo ostalo brez pomena - to pa je v primeru, če bi med sodnim postopkom za varstvo terjatve tožniku še nadalje nastajala težko nadomestljiva škoda.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 5. 12. 1997
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

12 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 1. 2011
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–12 od 12
  • VSL sodba I Cpg 690/2010
    Višje sodišče v Ljubljani · 13. 1. 2011

    Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka s pravnim naslednikom družbe T. je toženec prejel 29. aprila 2003, vendar proti njemu ni vložil pritožbe. Že zato, ker je ta sklep postal pravnomočen, se s pritožbenim zatrjevanjem, da nikoli ni privolil v prevzem pravde, ne more razbremeniti posledic univerzalnega pravnega nasledstva po prvotno toženi družbi T.. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, če se pravice zmanjšajo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi take zakonske spremembe.

  • VSL sklep I Cpg 114/2002
    Višje sodišče v Ljubljani · 1. 3. 2002

    Trženje z blagom, ki je označeno s ponarejeno blagovno znamko in ki po kvaliteti odstopa od enako označenih upnikovih proizvodov, je lahko vzrok "težko nadomestljivi škodi".

  • VSL sklep I Cpg 40/2002
    Višje sodišče v Ljubljani · 25. 1. 2002

    Ni nujno, da mora biti škoda materialna, saj je še težje nadomestljiva ali pa skoraj nenadomestljiva ravno tista škoda, ki nekomu nastane, pa se da le zelo težko, ali pa sploh ne, materialno ovrednotiti. Pomen 2. odstavka 272. člena ZIZ, ki omogoča izdajo začasne odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode, je (tudi) v tem, da na ta način omogoča začasno ureditev spornega pravnega razmerja. Terjatev namreč (predvsem) ogroža ravnanje, zaradi katerega bi sodno varstvo ostalo brez pomena - to pa je v primeru, če bi med sodnim postopkom za varstvo terjatve tožniku še nadalje nastajala težko nadomestljiva škoda.

  • VSL sklep I Cpg 1220/2001
    Višje sodišče v Ljubljani · 23. 11. 2001

    Kaj sporne čevlje in sandale morda ločuje od (zgolj) modnega oblikovanja obutve (morebitna oblikovalčeva ideja in njen originalen, individualen izraz v videzu obutve), ter zato izvzema iz množice ostale modne obutve, bi morala predlagatelja najprej sama opredeliti. Težko bi bilo zagovarjati stališče, po katerem bi bila lahko podana kršitev začasne pravice do modela, predno je upnik takšno pravico pridobil (začasna pravica do modela se pridobi od dneva, ko je bila vložena pravilna prijava modela). Predmet zaščite modela je lahko le konkretna nova zunanja oblika, konkretni videz industrijskega izdelka, ki se bistveno razlikuje od prej dostopnih (14. in 15. čl. ZIL), ne pa morebiti tip čevlja, s katerim so neločljivo povezane njegove funkcionalne značilnosti, ki z modelom niso zaščitene, ker ne oblikujejo novega videza izdelka.

  • VSL sklep I Cpg 330/2001
    Višje sodišče v Ljubljani · 12. 4. 2001

    Po določbi 1. odst. 94. člena Zakona o industrijski lastnini se za kršitev pravice do modela šteje vsaka neupravičena uporaba zavarovane oblike telesa. Sandali, katere trži prvotožena stranka in jih izdeluje drugotožena stranka, so popolnoma enaki kot sandali, za katere teče pred uradom postopek zavarovanja oblike telesa z modelom. Potrebno je namreč upoštevati določbo 3. odst. 94. člena ZIL, ki predpostavlja, da obstoja posnemanje po 2. odst. 94. člena, če povprečen kupec blaga oz. povprečni uporabnik storitve ne glede na vrsto blaga oziroma storitve lahko opazi razliko le, če je posebno pozoren.

  • VSL sodba I Cpg 386/2001
    Višje sodišče v Ljubljani · 12. 4. 2001

    Znaka nutella in čokotela nista zamenljiva.

  • VSRS Sodba III Ips 160/99
    Vrhovno sodišče RS · 9. 3. 2000

    Nosilec znamke ima izključno pravico uporabljati znamko v gospodarskem prometu za označevanje svojih proizvodov, z vsemi upravičenji, ki izvirajo iz nje, ne glede na morebitni spor zaradi ugotovitve ničnosti znamk. Ta pravica traja ves čas veljavnosti znamke

  • VSL sklep I Cpg 1572/99
    Višje sodišče v Ljubljani · 17. 2. 2000

    Ker je tožeča stranka zavarovala blagovno znamko "Fishbone" v Sloveniji, ima pravico sama dati blago, ki je označeno s to blagovno znamko zakonito, (prvič) v promet na področju Slovenije, ali pa takšno uporabo svoje blagovne znamke dovoliti komu drugemu.

  • VSL sodba I Cpg 1432/99
    Višje sodišče v Ljubljani · 13. 1. 2000

    Po določilu 3. odst. 94. člena ZIL posnemanje blagovne znamke obstoji, če poprečen kupec blaga ali uporabnik storitve ne glede na vrsto blaga ali storitev opazi razliko le, če je posebno pozoren. Po oceni pritožbenega sodišča to pomeni, da je posnemanje kršitev, ne glede na to, na katero vrsto blaga ali storitev znotraj istega razreda po mednarodni klasifikaciji blaga in storitev se nanaša. Če naj bi se to določilo interpretiralo tako, kot to zatrjuje tožeča stranka, bi to pomenilo derogiranje določila 22. čl. ZIL. Po tem določilu namreč z znamko zavarovan znak ne izključuje pravice drugega, da uporablja v gospodarskem prometu enak ali podoben znak za označevanje druge vrste blaga oz. storitev, razen če gre za slovečo znamko.

  • VSRS Sodba III Ips 89/99
    Vrhovno sodišče RS · 17. 11. 1999

    Termoizolacijske plošče na splošno kot gradbeni material za izolacijo fasad se glede na svoj namen ne morejo tako razlikovati, da si v določeni meri vendarle ne bi bile - laično vzeto - podobne. Zato je treba šteti, da je podano bistveno razlikovanje med ploščami tudi v takem primeru, kot je obravnavani, ko se tožnikova in toženčeva plošča razlikujeta po številu utorov, posledično po številu predelov in s tem po obliki sploh. Kupec, ki se bo zanimal za take termoizolacijske plošče za fasade, bo že ob povprečni pazljivosti te razlike v zunanji obliki opazil. Nasprotno tožnikovo razlagovanje in utemeljevanje tožbenega zahtevka bi praktično gledano pomenilo, da bi lahko le en sam proizvajalec izdeloval plošče za izolacijo fasad, kar pa bi lahko privedlo tudi do nedopustnega monopolnega položaja na trgu.

  • VSRS Sodba III Ips 121/98
    Vrhovno sodišče RS · 15. 10. 1998

    Toženka je z uporabo besed Kozorog pivo v silhueti s kozorogom v ovalu s stiliziranimi gorami posnemala registrirane znamke tožeče stranke, s čimer je kršila te znamke v smislu določil drugega in tretjega odstavka 94. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. list RS, št. 13/92, 27/93, 34/97 in 75/97), po katerih "posnemanje obstoja, če povprečen kupec blaga... lahko opazi razliko le, če je posebno pozoren...". Obravnavana kršitev predstavlja tipično posnemanje, ki zavaja kupce, misleč da kupujejo proizvode tožeče stranke. Toženka uporablja tudi posnemajočo oznako kozorog pivo na etiketi, ki je enako zelene barve in pravokotne oblike z značilnim robom, kot je to etiketa tožeče stranke. Gre tedaj za izrazito vizualno podobnost.

  • VSL sodba Cpg 1518/95
    Višje sodišče v Ljubljani · 6. 12. 1995

    Z neupravičeno uporabo z blagovno znamko zavarovanega znaka razlikovanja blaga je mogoče storiti tako dejanje nelojalne konkurence kot dejanje kršitve industrijske lastnine. Objava sodbe po 2. odst. 26. člena ZVK ni sankcija, ampak restitucija in ni podrednega pomena, ampak enakovredna vsem drugim oblikam restitucije.