96. člen ZPIZ
Zavarovanci, razen zavarovancev iz 19. člena tega zakona, pridobijo pravice iz 93. člena tega zakona ne glede na dopolnjeno pokojninsko oziroma zavarovalno dobo, če so ob nastanku invalidnosti vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni v delovnem razmerju ali ni zavarovan na kakšni drugi podlagi, pridobi pravice iz 93. člena tega zakona, če ob nastanku invalidnosti izpolnjuje tudi pogoj pokojninske oziroma zavarovalne dobe, določene za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Če zavarovanec iz prejšnjega odstavka ob nastanku invalidnosti ne izpolnjuje pogoja pokojninske oziroma zavarovalne dobe, pridobi pravice iz 93. člena tega zakona, ko dopolni predpisano pokojninsko oziroma zavarovalno dobo v zavarovanju z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Čas zaposlitve s skrajšanim delovnim časom, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti, se v primeru iz prejšnjega odstavka šteje delovnemu invalidu II. kategorije invalidnosti kot poln delovni čas. Za izpolnitev pogoja pokojninske oziroma zavarovalne dobe po tretjem odstavku tega člena se računajo delovna leta do dneva nastanka invalidnosti.
- VDSS sodba Psp 229/2011Višje delovno in socialno sodišče · 2011
Tožnica je invalidka III. kategorije invalidnosti s pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami od 20. 11. 1995 dalje, pravica do nadomestila po prej veljavnem ZPIZ pa ji ni bila priznana. Zato lahko na podlagi zahteve, vložene že v času veljavnosti ZPIZ-1, ob izpolnjenih pogojih uveljavi le pravico do nadomestila za invalidnost po ZPIZ-1, ne pa pravice do nadomestila po ZPIZ.
- VDSS sklep Psp 230/2010Višje delovno in socialno sodišče · 2010
Pri pravici do nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki ga tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti po določbah prej veljavnega ZPIZ uveljavlja za čas od 1. 10. 2005 do 23. 4. 2007, je treba upoštevati delo, ki ga je tožnica opravljala, preden ji je dne 31. 12. 2004 prenehalo delovno razmerje (do 30. 9. 2005 je prejemala denarno nadomestilo med brezposelnostjo), in za to delo ugotavljati, ali je bilo ustrezno glede na njeno tedanjo delovno zmožnost, kot je bila na podlagi določb ZPIZ ugotovljena v invalidskem postopku v letu 1996. Tožnica v obdobju do 31. 12. 2004 ni uveljavila novih pravic iz invalidskega zavarovanja po ZPIZ-1, tudi v postopku za priznanje novih pravic, uvedenem v letu 2005 po ZPIZ-1, pa ni pridobila novih pravic na podlagi v tem postopku ugotovljene oziroma spremenjene invalidnosti. To pomeni, da ob zato izpolnjenih pogojih pridobi pravico do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo iz 124. člena ZPIZ, ne pa pravice do nadomestila za invalidnost iz 94. člena ZPIZ-1.
- VDSS sodba in sklep Psp 384/2009Višje delovno in socialno sodišče · 2009
Ker je pri tožniku invalidnost nastala pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba njegov zahtevek za priznanje pravic na podlagi invalidnosti presojati po ZPIZ. Po tem zakonu je kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do razporeditve oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, saj je dopolnil 27 let in 12 dni pokojninske dobe, kot brezposelna oseba pa se je tudi prijavil na zavodu za zaposlovanje.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 6. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Psp 229/2011Višje delovno in socialno sodišče · 23. 6. 2011
Tožnica je invalidka III. kategorije invalidnosti s pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami od 20. 11. 1995 dalje, pravica do nadomestila po prej veljavnem ZPIZ pa ji ni bila priznana. Zato lahko na podlagi zahteve, vložene že v času veljavnosti ZPIZ-1, ob izpolnjenih pogojih uveljavi le pravico do nadomestila za invalidnost po ZPIZ-1, ne pa pravice do nadomestila po ZPIZ.
- VDSS sklep Psp 230/2010Višje delovno in socialno sodišče · 8. 7. 2010
Pri pravici do nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki ga tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti po določbah prej veljavnega ZPIZ uveljavlja za čas od 1. 10. 2005 do 23. 4. 2007, je treba upoštevati delo, ki ga je tožnica opravljala, preden ji je dne 31. 12. 2004 prenehalo delovno razmerje (do 30. 9. 2005 je prejemala denarno nadomestilo med brezposelnostjo), in za to delo ugotavljati, ali je bilo ustrezno glede na njeno tedanjo delovno zmožnost, kot je bila na podlagi določb ZPIZ ugotovljena v invalidskem postopku v letu 1996. Tožnica v obdobju do 31. 12. 2004 ni uveljavila novih pravic iz invalidskega zavarovanja po ZPIZ-1, tudi v postopku za priznanje novih pravic, uvedenem v letu 2005 po ZPIZ-1, pa ni pridobila novih pravic na podlagi v tem postopku ugotovljene oziroma spremenjene invalidnosti. To pomeni, da ob zato izpolnjenih pogojih pridobi pravico do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo iz 124. člena ZPIZ, ne pa pravice do nadomestila za invalidnost iz 94. člena ZPIZ-1.
- VDSS sodba in sklep Psp 384/2009Višje delovno in socialno sodišče · 9. 9. 2009
Ker je pri tožniku invalidnost nastala pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba njegov zahtevek za priznanje pravic na podlagi invalidnosti presojati po ZPIZ. Po tem zakonu je kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do razporeditve oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, saj je dopolnil 27 let in 12 dni pokojninske dobe, kot brezposelna oseba pa se je tudi prijavil na zavodu za zaposlovanje.
- VSRS Sodba VIII Ips 57/2007Vrhovno sodišče RS · 13. 5. 2008
Pri presoji zakonitosti izdane dokončne odločbe tožene stranke je bistveno tisto dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno ob izdaji te odločbe.
- VDSS sodba Psp 900/2007Višje delovno in socialno sodišče · 23. 4. 2008
Čeprav je bila tožnikova zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja vložena že v času veljavnosti ZPIZ-1 (določbe o pravicah iz invalidskega zavarovanja so začele veljati 1. 1. 2003), pravno podlago za odločitev o njegovih pravicah predstavljajo določbe prej veljavnega ZPIZ, ker so veljale na dan nastanka tožnikove invalidnosti (20. 12. 2002).
- VSRS Sodba VIII Ips 55/2006Vrhovno sodišče RS · 9. 1. 2007
Invalidska komisija je upoštevala celotno zdravstveno stanje tožnika, pri podaji tega mnenja pa so sodelovali ustrezni zdravniki specialisti. Zato je tudi mnenje invalidske komisije podlaga za ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev oziroma uporabo materialnega prava.