259. člen ZPIZ
V reviziji se lahko odločba prve stopnje potrdi, spremeni, odpravi ali razveljavi. Območna enota zavoda, katere odločba je bila v reviziji odpravljena ali razveljavljena, izda novo odločbo prve stopnje čimprej, najpozneje pa v 30. dneh od prejema odločbe o reviziji. Novo odločbo prve stopnje je treba predložiti v revizijo; v njej se preizkusi samo, ali je nova odločba v skladu z razlogi, zaradi katerih je bila prejšnja odločba odpravljena ali razveljavljena.
- VDSS VDS sodba Psp 198/98Višje delovno in socialno sodišče · 2000
Delovno mesto vpisničarja na sodišču je administrativne narave, ki ne zahteva stalne fleksijske obremenitve vratnega dela hrbtenice in stalne prisilne drže glave. Zato pri tožnici zaradi obrabnih sprememb hrbtenice brez funkcijskih izpadov in stanja po involutivni depresiji, niso izkazane takšne trajne spremembe v zdravstvem stanju, da svojega dela "vpisničarke" ne bi bila zmožna opravljati v polnem delovnem času in brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja. Čeprav se je zoper prvostopno odločbo zavoda, s katero je bila tožnici priznana nvalidnost III. kategorije invalidnosti, pritožila le tožnica, je drugostopni organ lahko spremenil odločbo prve stopnje tako, da je ugotovil, da pri tožnici invalidnost ni podana. V tem primeru ne gre za prepoved reformatio in peius, saj lahko zavod v postopku revizije po 256. členu ZPIZ spremeni oz. odpravi odločbo o priznaju pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
- VDSS VDS Sodba Pdp 1340/97Višje delovno in socialno sodišče · 1999
Delavec se lahko s podpisom soglasja k sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, v katerem je navedena višina odpravnine, veljavno odpove pravici do višje odpravnine po 36.f členu ZDR (za trajno presežne delavce) in se sporazume za odpravnino v višini, kakršna bi mu šla v primeru upokojitve, pod pogojem, da bo zaradi prehodne določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju upokojen po ugodnejših predpisih. Če ni napak volje, je taka izjava veljavna, zato delavcu ne pripada razlika v odpravnini.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 4. 2000Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS VDS sodba Psp 198/98Višje delovno in socialno sodišče · 6. 4. 2000
Delovno mesto vpisničarja na sodišču je administrativne narave, ki ne zahteva stalne fleksijske obremenitve vratnega dela hrbtenice in stalne prisilne drže glave. Zato pri tožnici zaradi obrabnih sprememb hrbtenice brez funkcijskih izpadov in stanja po involutivni depresiji, niso izkazane takšne trajne spremembe v zdravstvem stanju, da svojega dela "vpisničarke" ne bi bila zmožna opravljati v polnem delovnem času in brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja. Čeprav se je zoper prvostopno odločbo zavoda, s katero je bila tožnici priznana nvalidnost III. kategorije invalidnosti, pritožila le tožnica, je drugostopni organ lahko spremenil odločbo prve stopnje tako, da je ugotovil, da pri tožnici invalidnost ni podana. V tem primeru ne gre za prepoved reformatio in peius, saj lahko zavod v postopku revizije po 256. členu ZPIZ spremeni oz. odpravi odločbo o priznaju pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
- VDSS VDS Sodba Pdp 1340/97Višje delovno in socialno sodišče · 26. 8. 1999
Delavec se lahko s podpisom soglasja k sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, v katerem je navedena višina odpravnine, veljavno odpove pravici do višje odpravnine po 36.f členu ZDR (za trajno presežne delavce) in se sporazume za odpravnino v višini, kakršna bi mu šla v primeru upokojitve, pod pogojem, da bo zaradi prehodne določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju upokojen po ugodnejših predpisih. Če ni napak volje, je taka izjava veljavna, zato delavcu ne pripada razlika v odpravnini.