132. člen ZPIZ
Delovnemu invalidu II. kategorije – zavarovancu iz 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 21., 22., 23. in 24. člena tega zakona, se nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odmeri v odstotku glede na skrajšanje delovnega časa, od pokojninske osnove, od katere bi se mu odmerila invalidska pokojnina ob nastanku invalidnosti. Nadomestilo, odmerjeno po prejšnjem odstavku, se usklajuje enako, kot se usklajujejo pokojnine.
- VSRS sodba VIII Ips 55/2014Vrhovno sodišče RS · 2014
Revident, ki priznava nadaljevanje pravice po starem predpisu ZPIZ/92 v času veljavnosti nove zakonodaje, ki te pravice ne pozna več, ne more uspeti z revizijskimi navedbami o drugačnem dejanskem stanju, ki naj bi bilo podlaga za priznanje pravice do nadomestila po določbi 132. člena ZPIZ/92 tožniku kot samozaposlenemu.
- VDSS sodba Psp 285/2013Višje delovno in socialno sodišče · 2013
Tožnik je bil v času izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke vključen v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, kar pomeni, da mu je potrebno nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odmeriti po določbi 131. člena ZPIZ, v katerem je določeno, da je nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom enako razliki med plačo, ki jo prejema zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo za krajši delovni čas od polnega in plačo, ki bi jo dobival, če bi opravljal isto delo s polnim delovnim časom, vendar pa nadomestilo lahko znaša največ 50 % najvišje pokojninske osnove.
- VDSS sodba Psp 438/2012Višje delovno in socialno sodišče · 2013
S spremembo lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz polnega v polovični delovni čas (z vložitvijo obrazca o prijavi spremembe) je tožnica, invalidka II. kategorije po ZPIZ/92 s pravico do zaposlitve na delovnem mestu prodajalke v kiosku v okviru samostojne dejavnosti s skrajšanim delovnim časom štiri ure, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, izpolnila pogoje za izplačevanje nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, čeprav je plačevala prispevke za poln delovni čas.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 9. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS sodba VIII Ips 55/2014Vrhovno sodišče RS · 2. 9. 2014
Revident, ki priznava nadaljevanje pravice po starem predpisu ZPIZ/92 v času veljavnosti nove zakonodaje, ki te pravice ne pozna več, ne more uspeti z revizijskimi navedbami o drugačnem dejanskem stanju, ki naj bi bilo podlaga za priznanje pravice do nadomestila po določbi 132. člena ZPIZ/92 tožniku kot samozaposlenemu.
- VDSS sodba Psp 285/2013Višje delovno in socialno sodišče · 14. 11. 2013
Tožnik je bil v času izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke vključen v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, kar pomeni, da mu je potrebno nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odmeriti po določbi 131. člena ZPIZ, v katerem je določeno, da je nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom enako razliki med plačo, ki jo prejema zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo za krajši delovni čas od polnega in plačo, ki bi jo dobival, če bi opravljal isto delo s polnim delovnim časom, vendar pa nadomestilo lahko znaša največ 50 % najvišje pokojninske osnove.
- VDSS sodba Psp 438/2012Višje delovno in socialno sodišče · 11. 4. 2013
S spremembo lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz polnega v polovični delovni čas (z vložitvijo obrazca o prijavi spremembe) je tožnica, invalidka II. kategorije po ZPIZ/92 s pravico do zaposlitve na delovnem mestu prodajalke v kiosku v okviru samostojne dejavnosti s skrajšanim delovnim časom štiri ure, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, izpolnila pogoje za izplačevanje nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, čeprav je plačevala prispevke za poln delovni čas.
- VSRS Sodba VIII Ips 483/2008Vrhovno sodišče RS · 7. 4. 2010
Ob ugotovitvi, da je tožnica od 11. 12. 2002 dalje invalidka II. kategorije s pravico do dela s skrajšanim 4-urnim delovnim časom, je imelo sodišče na podlagi določb ZPIZ/92 pravno podlago za priznanje pravice do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in za naložitev toženi stranki, da o višini tožničinega nadomestila plače odloči v roku 30 dni, ker samo s podatki za odmero višine nadomestila ni razpolagalo.
- VDSS VDS sodba Psp 74/98Višje delovno in socialno sodišče · 9. 12. 1999
1. Za presojo o pravici do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je bistveno, na kakšni podlagi je bil tožnik zavarovan ob nastanku invalidnosti. Od tega vprašanja odvisno, ali se nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odmeri na način, določen v 131. čl. ZPIZ (zavarovanci iz 8., 9. in 10. čl. ZPIZ) ali pa v 132. čl. ZPIZ (vsi ostali zavarovanci iz 11. do 24. čl. ZPIZ). 2. Nadomestilo se odmeri samo enkrat, saj ima značaj rente, ter ga zavarovanci obdržijo, četudi so kasneje prerazporejeni na novo drugo ustrezno delo, na katerem je lahko plača večja ali pa manjša od plače, določene s pogodbo o zaposlitvi ali prvi razporeditvi po nastanku invalidnosti na drugo ustrezno delo.
- VSRS Sodba VIII Ips 184/95Vrhovno sodišče RS · 24. 9. 1996
Sodišče druge stopnje je revidentki pravilno pojasnilo, da za priznanje ustrezne kategorije invalidnosti pravno ne more biti pomembno vprašanje, ali delodajalec razpolaga z ustreznim delom za zaposlitev delovnega invalida ali ne. Pri odločanju o tem, ali je možno nekoga razvrstiti med delovne invalide in kakšne so njegove preostale delovne zmožnosti oziroma ali so te popolnoma izgubljene, so pomembni samo medicinski razlogi, po priznanju ustreznih pravic pa so delodajalci dolžni postopati v skladu z zahtevami 139. in 140. člena ZPIZ in priznano pravico uresničiti na enega od tam določenih načinov.