45. člen ZZVZZ

Opombe pod 24. členom aneksa št. 3, in ki posega v sklenjene pogodbe med pravdnima strankama, ni mogoče šteti za zavezujočo, saj pomeni kršitev 155. člena Ustave RS. Po tem določilu niti zakoni niti drugi splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj, če ne gre za izredne razmere. Te pa v predmetni zadevi niso podane. Ker so se sredstva, potrebna za opravljanje storitev tožeče stranke stekala na račun tožene stranke, sklep Vlade RS ne pomeni, da tožena stranka s storitvami izvajalcev (konkretno tožeče stranke) ni neupravičeno obogatena zgolj zato, ker ji sporazum socialnih partnerjev, temelječ na tem sklepu, preprečuje plačilo opravljenega dela. Avtoritarni posegi države na presojo določil o neupravičeni obogatitvi nimajo vpliva.

Sklep Vlade RS iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ le dopolnjuje dogovor, vendar ne pomeni izvršilnega predpisa Vlade, ki bi kot takšen določal pravice in obveznosti partnerjev v zdravstvu. Sredstva, pridobljena s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, niso sredstva, s katerimi razpolaga in jih upravlja država, temveč ZZZS, ki je samostojni pravni subjekt. Ni utemeljeno sklepanje tožeče stranke, da je Vlada RS oziroma Ministrstvo za zdravje RS dolžno zagotoviti sredstva, saj za to ni nobene pravne podlage. Takšna obveznost ne izhaja niti iz ZZVZZ niti iz koncesijske pogodbe. Vlada RS v skladu z drugim odstavkom 63. člena ZZVZZ odloči dokončno in ni predvideno sodno varstvo v smislu preverjanja odločitve glede ustreznosti programov in pravilnosti določene cene, s katero Vlada nadomesti (manjkajočo) voljo partnerjev v javnem zdravstvu. Sodna praksa je zavzela stališče, da o vplivu odločitve Vlade iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ na pogodbeno ceno oziroma pogodbeno razmerje z ZZZS, če je ta pogodba sklenjena, odloča redno sodišče v okviru uveljavljenih zahtevkov.

Zamudne obresti so v seznamu izvršilnih naslovov ustrezno opredeljene posebej za obveznosti iz naslova prispevkov za zaposlovanje, posebej za obveznosti iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje in posebej za obveznosti iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre torej za ločen prikaz zamudnih obresti posebej za vsako vrsto obveznosti, s tem pa seznam izvršilnih naslovov predstavlja primeren izvršilni naslov za izterjavo navedenih obresti. Višje sodišče še pojasnjuje, da ZDavP-2 ne zahteva prikaza zamudnih obresti posebej za vsak posamezni izvršilni naslov iz seznama. Tudi prispevke zavarovanca (delavca) v njegovem imenu in za njegov račun obračuna in plača delodajalec, ločevanje po kontih pa je zgolj organizacijska posledica dejstva, da sta zavezanca za plačilo teh prispevkov tako delavec kot delodajalec (v predmetni zadevi dolžnik). Ne glede na to, iz čigavih sredstev se ti prispevki plačajo (delavčevih ali delodajalčevih), pa gre še vedno za enotno vrsto obveznosti - prispevke, ki služijo namenu zagotavljanja sredstev za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Tožnik, ki prejema sorazmerni del starostne pokojnine, je od prijave stalnega prebivališča v Sloveniji, vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje. Od vključitve v zavarovanje zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačuje zavodu za zdravstveno zavarovanje za tožnika prispevke za zdravstveno zavarovanje, za neposredno nakazilo prispevkov tožniku, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom, pa ni podlage.

Socialni spori so skladno s 1. odstavkom 58. člena ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. Predmet socialnega spora tako izvira iz obveznega zavarovanja (objektivni kriterij), stranki pa sta nosilec zavarovanja in zavarovanec oziroma zavezanec za plačilo prispevka (objektivni kriterij). V konkretnem primeru ne gre za spor iz zavarovalnega razmerja med nosilcem zavarovanja in zavarovancem oziroma zavezancem za plačilo prispevka, temveč za spor med delavcem in delodajalcem za plačilo prispevkov iz delovnega razmerja, zato je za odločanje v tej zadevi na podlagi 2. odstavka 5. člena ZDSS-1, pristojno delovno sodišče (8. člen ZDSS-1).

Socialni spori so skladno s 1. odstavkom 58. člena ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. Predmet socialnega spora tako izvira iz obveznega zavarovanja (objektivni kriterij), stranki pa sta nosilec zavarovanja in zavarovanec oziroma zavezanec za plačilo prispevka (objektivni kriterij). Nosilec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je po 10. členu ZPIZ-1 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (3. odstavek 12. člena ZZVZZ). V obravnavani zadevi ne gre za spor med nosilcem socialnega zavarovanja in zavarovancem oziroma zavezancem za plačilo prispevkov, temveč gre za spor med delavcem in delodajalcem. Takšen spor, kljub temu da gre za spor o plačilu prispevkov, ne izhaja iz zavarovalnega, pač pa iz delovnega razmerja.

Zahtevek za povračilo plačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki jih je plačal oškodovanec kot samostojni podjetnik v času bolniškega staleža zaradi škodnega dogodka, nima opore ne v 1. odst. 174. čl. OZ (stroški zdravljenja) ne v 132. čl. OZ (navadna škoda - zmanjšanje tožnikovega premoženja). Plačilo prispevkov iz zdravstvenega zavarovanja je urejeno v ZZVZZ. Po določbi 45. čl. tega zakona se sredstva za obvezno zavarovanje zagotavljajo s prispevki, ki jih plačujejo zavodu zavarovanci, delodajalci in drugi s tem zakonom določeni zavezanci. Po določbi 15. čl. istega zakona so zavarovanci med drugim osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, in osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini poklic. Gre torej za strošek, ki zavarovanca obremenjuje, če izpolnjuje v tem zakonu določene pogoje (npr. če je v delovnem razmerju). Ti niso odvisni od posameznega škodnega dogodka. Za priznanje navedenih stroškov kot škode niso izpolnjeni vsi potrebni elementi civilnega delikta. Tako plačilo ne more biti škoda za zavarovanca, ker se njegovo premoženje za plačane zneske zmanjša v vsakem primeru, in sicer iz na

Za odločanje o sporih med pristojnim zavodom in zavezanci za plačilo prispevkov za obvezno socialno zavarovanje je pristojno socialno sodišče.

Dne 1.3.1992 je začel veljati ZZVZZ, ki je v 45. členu določil, da se sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavljajo s prispevki, ki jih Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačujejo zavarovanci, delodajalci in drugi. Zavod za zdravstveno zavarovanje je pravna oseba po II. odstavku 4. člena Zakona o zavodih (Ur.l. RS št. 12/91 in 8/96), njegove organizacijske enote, ki jih oblikuje na podlagi IV. odstavka 69. člena ZZVZZ, pa niso pravne osebe, zato po 77. členu ZPP ne morejo biti pravdne stranke.