18. člen ZZZPB

V 119. členu ZUTD je rok 30 dni za prijavo pri zavodu in uveljavitev pravice do denarnega nadomestila določen kot pogoj za pridobitev pravice do denarnega nadomestila v polnem trajanju. Posebej in izrecno pa je določeno, da se lahko denarno nadomestilo uveljavlja po tem roku. Če se uveljavlja nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja, do dneva vložitve zahteve. Čeprav je tožnik vlogo za vpis v evidenco brezposelnih oseb, kakor tudi vlogo za priznanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, vložil po preteku 30 dni od prenehanja obveznega zavarovanja, ni izgubil pravice do nadomestila, temveč se mu skrajša dolžina njegovega prejemanja. Zato je bila njegova zahteva za priznanje te pravice nezakonito zavržena kot prepozna.

Ker ZDR/90 in ZTPDR nista urejala pravne veljavnosti navideznih sklepov delodajalca, je za njihovo presojo potrebno smiselno uporabiti določbe takrat veljavnega ZOR, ki je v prvem odstavku 66. člena določal, da navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama, v tretjem odstavku pa, da navidezne pogodbe ni mogoče uveljaviti proti tretji pošteni osebi.

Pri izračunu pokojninske osnove se za čas prejemanja nadomestila po ZZZPB upoštevajo prejeti oziroma izplačani zneski nadomestil. Le v primeru, ko gre za začasna nadomestila (nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela), se za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki, iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.

ZZZPB v 25.a členu ne določa, da pravico do preostalega nadomestila lahko uveljavi le nekdo, ki izpolni tudi pogoje za priznanje nove pravice oziroma, da je pogoj za preostanek koriščenja nadomestila pridobitev pravice do novega nadomestila. Ob uveljavljanju koriščenja pravice v preostalem delu ni potrebno ponovno izpolnjevati vseh pogojev za pridobitev nove pravice, zlasti gostote nove delovne dobe. Potrebno pa je tudi pri uveljavljanju pravice do nadomestila v preostalem delu upoštevati splošno zahtevo zakona, da se zavarovancem zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve (tretji odstavek 1. člena oziroma 19. člen ZZZPB).

Čeprav je tožnica v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s strani Zavoda RS za zaposlovanje prejemala denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, teh prejemkov ni potrebno upoštevati pri odločanju o tožbenem zahtevku iz naslova plač, ki ga tožnica uveljavlja zoper delodajalca. Morebitni odškodninski zahtevek Zavoda RS za zaposlovanje do delodajalca po 54. členu ZZZPB nima vpliva na odločitev o tožničini upravičenosti do izplačila plač, torej na razmerje delodajalec - delavec.

Denarno nadomestilo med brezposelnostjo je po 17.a in 18. čl. ZZZPB mesečna, torej občasna dajatev, ki se zavarovancu zagotavlja zaradi zagotovitve njegove socialne varnosti. Ker ZZZPB nima posebnih določb o zamudnih obrestih od zapadlih, pa neplačanih zneskov denarnega nadomestila, je potrebno za presojo tožbenega zahtevka uporabiti 3. odst. 279. člena ZOR, po katerem od občasnih zapadlih denarnih terjatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Ker je tožnik plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila zahteval s tožbo, vloženo po izplačilu celotnega zneska nadomestila, ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska. Odškodninski zahtevek mora tožnik utemeljiti po posameznih elementih odškodninske odgovornosti in ga ni ga mogoče enačiti z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot objektivno posledico zamude. Zaradi ugovora zastaranja bi tožnik moral navedbe o povzročeni škodi konkretizirati in izkazati, kateri organ oz. katero časovno in vsebinsko opredeljeno ravnanje tožene stranke RS, Ministrstva za delo

Denarno nadomestilo med brezposelnostjo je po 17. a. in 18. čl. ZZZPB mesečna, torej občasna dajatev, ki se zavarovancu zagotavlja zaradi zagotovitve njegove socialne varnosti. Ker ZZZPB nima posebnih določb o zamudnih obrestih od zapadlih, pa neplačanih zneskov denarnega nadomestila, je potrebno uporabiti 3. odst. 279. člena ZOR, po katerem od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Ker je tožnik plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila zahteval po izplačilu zneskov nadomestila, pred tem pa v postopku, ki se je na njegovo zahtevo vodil pri Zavodu oz. toženi stranki ni postavil obrestnega zahtevka, ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska, ampak šele od postavutve obrestnega zahtevka dalje.

Pri ocenjevanju obstoja izključitvenega razloga za pridobitev denarnega nadomestila za čas brezposlenosti iz 1. alinee 1. odst. 19. člena ZZZPB (prenehanje delovnega razmerja delavcu na podlagi pisne izjave ali pisnega sporazuma z delodajalcem) je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Od tožnice ni bilo mogoče pričakovati, da bo pri svoji dejavnosti vztrajala in morda zašla v izgubo, če je poslovni partner, na katerega je bila vezana večletna dejavnost tožnice, odpovedal naročilo.

Sodišče ni upravičeno posegati v neizpodbijani del dokončne odločbe pristojnega organa, če bi bilo to v škodo stranki, ki je uveljavljala sodno varstvo (2. odstavek 35. člena ZDSS).

Ker je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do nadomestila za primer brezposelnosti po poteku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja, je zahtevek vložil prepozno.

Delovno razmerje ne obstoji že samo iz razloga, ker je delovno sodišče razveljavilo odločbe delodajalca in ugotvilo, da delavcu delovno razmerje sploh ni prenehalo in še traja. Izvršba po tej pravnomočni sodbi o vrnitvi delavca na delo ni bila izvršena, ker podjetje dejansko ne obstaja več, zato kljub pravnomočni sodbi o reintegraciji in vzpostavitvi delovnega razmerja tožniku pripada pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.

Čeprav ne gre za rok, ima pogoj iz 18. člena ZZZPB vsebinsko enake značilnosti kot imperativni prekluzivni materialni rok, za katerega velja, da po izteku časa ugasne pravica in z njo možnost uspešno zahtevati njeno priznanje. Razlika med pogojem in rokom je predvsem glede uporabe postopkovnih določb. Izpolnjevanje pogoja in s tem možnost priznanja pravice se ugotavlja v samem postopku priznanja te pravice (po vložitvi zahteve iz 31. člena). To kaže, da pogoj 30. dni v 18. členu ZZZPB ne more pomeniti enakega pravnega instituta kot rok, določen v 31. členu ZZZPB. Razlika je v tem, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja zaradi poteka časa tožbeni zahtevek zavrne, ko se ugotovi potek določenega roka, pri prekluzivnem materialnem roku pa se tožba, če je zahtevek vložen po poteku roka, kot prepozno vložena, zavrže.

Tožnici pripada denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, čeprav je kot (so)lastnica odjavila obrt oz. dejavnost, saj z dejavnostjo ni pridobivala dohodkov, s katerimi bi se preživljala, temveč je prihodke v celoti porabila za plače zaposlenih delavk. Pri tem je ravnala v dobri veri oz. ne fravdulozno v smislu kasnejšega uveljavljanja pravic, ter ji ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, če ni poskrbela naprej za svojo varnost, prav tako pa ni mogla predvideti, da ne bo ustvarila dohodka, s katerim bi se lahko preživljala.

Sankcija za zamudo procesnega roka iz 31. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ob izpolnjenih pogojih iz 18. člena, je omejitev obsega pravice do denarnega nadomestila, zamuda materialnega roka iz 18. člena pa ima za posledico izgubo same pravice.

Res je, da je odločba z dne 4.5.1993 o prenehanju obratovalnice po samem zakonu z dnem 21.2.1993, deklaratorne narave. Iz obrazložitve je razvidno, da je bilo izdano začasno obrtno dovoljenje, z dne 7.11.1989, zato, ker poslovni prostor ni izpolnjeval vseh predpisanih pogojev. Ker tudi po preteku treh let tožnik ni dostavil uporabnega dovoljenja za nov poslovni prostor, je SO L., Oddelek za urejanje prostora, izdal navedeno odločbo o prenehanju poslovanja obratovalnice po samem zakonu z dnem 21.2.1993. V izreku je določil tudi, da se po pravnomočnosti te odločbe izvrši zaznamek v registru obratovalnic, ki se vodi pri navedenem organu pod zap. št. 714. Odločba je postala pravnomočna 21.5.1993 in prvostopno sodišče pravilno zaključuje, da je odločba šele s pravnomočnostjo postala izvršljiva. Sodišče pravilno zaključuje tudi, da v skladu z določbo 18. člena zakona začne v konkretnem primeru teči 30 dnevni rok za prijavo pri zavodu od 21.5.1993, ne pa od 21.2.1993. Pritožbeno sodišče povsem soglaša z razlogovanjem prvostopnega sodišča, ki se je na tako stališče postavilo zato, ker je bil tožnik šele z odločbo z 4.5.1993, ki jo je prejel dne 6.5.1993, lahko seznanjen z njeno vsebino,

Delavec, ki je po sporazumnem prenehanju delovnega razmerja za nedoločen čas sklenil delovno razmerje za določen čas, ima po prenehanju tega razmerja pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, razen, če je bilo razmerje za določen čas sklenjeno v nasprotju z delovnopravno zakonodajo oz. z namenom pridobiti denarno nadomestilo.

Aktivne vojaške osebe po prenehanju službe v JLA nimajo statusa zavarovanca po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in zato nimajo pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo po tem zakonu.

Neredno plačevanje prispevka za zaposlovanje ni razlog, da obrtnik, ki brez svoje krivde odjavi obrt, ne bi bil upravičen do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

Prekoračitev materialnega roka je dopustna samo iz razlogov, ki jih določa predpis, ki ureja pogoje za priznanje določene pravice. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in 12/91) vsebuje glede uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo takšno določilo v 3. odstavku 31. člena.

Priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti je vezano na prijavo zavodu za zaposlovanje v roku, ki ga določa zakon, zato po preteku tega roka pravice ni več mogoče uveljavljati, razen v primeru, ko zavarovanec zamudi rok zaradi dokaznih zdravstvenih razlogov.