17.a člen ZZZPB
Pogoji za pridobitev pravic iz zavarovanja
Zavarovanec lahko uveljavi pravico do denarnega nadomestila, če:
- je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za primer brezposelnosti in
- zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve. Zavarovanec ohrani pravico do denarnega nadomestila, če:
- je na razpolago za zaposlitev,
- zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve,
- zanj po treh mesecih upravičenosti do denarnega nadomestila ni na voljo primerne zaposlitve,
- aktivno išče zaposlitev,
- ni na voljo ustreznega programa aktivne politike zaposlovanja,
- prebiva v Republiki Sloveniji, razen če mednarodni akt ne določa drugače; v času, ko zavarovanec ne prebiva v Republiki Sloveniji, mu pravica do denarnega nadomestila miruje.
- VSRS Sodba VIII Ips 253/2012Vrhovno sodišče RS · 2013
Tožena stranka je posegla v dokončno in pravnomočno odločbo z dne 16. 9. 2008, čeprav bi to lahko storila le z enim od izrednih pravnih sredstev, ki jih določa ZUP. Postopka z izrednimi pravnimi sredstvi očitno ni izvedla, niti se na takšen postopek ne sklicuje.
- VDSS VDS sodba Psp 463/2004Višje delovno in socialno sodišče · 2006
Denarno nadomestilo med brezposelnostjo je po 17.a in 18. čl. ZZZPB mesečna, torej občasna dajatev, ki se zavarovancu zagotavlja zaradi zagotovitve njegove socialne varnosti. Ker ZZZPB nima posebnih določb o zamudnih obrestih od zapadlih, pa neplačanih zneskov denarnega nadomestila, je potrebno za presojo tožbenega zahtevka uporabiti 3. odst. 279. člena ZOR, po katerem od občasnih zapadlih denarnih terjatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Ker je tožnik plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila zahteval s tožbo, vloženo po izplačilu celotnega zneska nadomestila, ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska. Odškodninski zahtevek mora tožnik utemeljiti po posameznih elementih odškodninske odgovornosti in ga ni ga mogoče enačiti z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot objektivno posledico zamude. Zaradi ugovora zastaranja bi tožnik moral navedbe o povzročeni škodi konkretizirati in izkazati, kateri organ oz. katero časovno in vsebinsko opredeljeno ravnanje tožene stranke RS, Ministrstva za delo
- VDSS VDS sodba Psp 618/2004Višje delovno in socialno sodišče · 2006
Denarno nadomestilo med brezposelnostjo je po 17. a. in 18. čl. ZZZPB mesečna, torej občasna dajatev, ki se zavarovancu zagotavlja zaradi zagotovitve njegove socialne varnosti. Ker ZZZPB nima posebnih določb o zamudnih obrestih od zapadlih, pa neplačanih zneskov denarnega nadomestila, je potrebno uporabiti 3. odst. 279. člena ZOR, po katerem od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Ker je tožnik plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila zahteval po izplačilu zneskov nadomestila, pred tem pa v postopku, ki se je na njegovo zahtevo vodil pri Zavodu oz. toženi stranki ni postavil obrestnega zahtevka, ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska, ampak šele od postavutve obrestnega zahtevka dalje.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 3. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba VIII Ips 253/2012Vrhovno sodišče RS · 19. 3. 2013
Tožena stranka je posegla v dokončno in pravnomočno odločbo z dne 16. 9. 2008, čeprav bi to lahko storila le z enim od izrednih pravnih sredstev, ki jih določa ZUP. Postopka z izrednimi pravnimi sredstvi očitno ni izvedla, niti se na takšen postopek ne sklicuje.
- VDSS VDS sodba Psp 463/2004Višje delovno in socialno sodišče · 23. 2. 2006
Denarno nadomestilo med brezposelnostjo je po 17.a in 18. čl. ZZZPB mesečna, torej občasna dajatev, ki se zavarovancu zagotavlja zaradi zagotovitve njegove socialne varnosti. Ker ZZZPB nima posebnih določb o zamudnih obrestih od zapadlih, pa neplačanih zneskov denarnega nadomestila, je potrebno za presojo tožbenega zahtevka uporabiti 3. odst. 279. člena ZOR, po katerem od občasnih zapadlih denarnih terjatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Ker je tožnik plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila zahteval s tožbo, vloženo po izplačilu celotnega zneska nadomestila, ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska. Odškodninski zahtevek mora tožnik utemeljiti po posameznih elementih odškodninske odgovornosti in ga ni ga mogoče enačiti z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot objektivno posledico zamude. Zaradi ugovora zastaranja bi tožnik moral navedbe o povzročeni škodi konkretizirati in izkazati, kateri organ oz. katero časovno in vsebinsko opredeljeno ravnanje tožene stranke RS, Ministrstva za delo
- VDSS VDS sodba Psp 618/2004Višje delovno in socialno sodišče · 5. 1. 2006
Denarno nadomestilo med brezposelnostjo je po 17. a. in 18. čl. ZZZPB mesečna, torej občasna dajatev, ki se zavarovancu zagotavlja zaradi zagotovitve njegove socialne varnosti. Ker ZZZPB nima posebnih določb o zamudnih obrestih od zapadlih, pa neplačanih zneskov denarnega nadomestila, je potrebno uporabiti 3. odst. 279. člena ZOR, po katerem od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Ker je tožnik plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila zahteval po izplačilu zneskov nadomestila, pred tem pa v postopku, ki se je na njegovo zahtevo vodil pri Zavodu oz. toženi stranki ni postavil obrestnega zahtevka, ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska, ampak šele od postavutve obrestnega zahtevka dalje.