iuris
§ zakonZakon o denacionalizaciji · ZDen · velja od 7. 12. 1991

91. člen ZDen

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 14. 3. 2012Vse odločbe ↓
  • VSL sodba I Cpg 778/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2012

    Ker pa toženca uveljavljata kršitev 2. odstavka 481. člena ZPP šele v pritožbeni fazi in hkrati ne zatrjujeta, da bi sodišče prve stopnje sploh uporabilo kakšno določbo, ki jo sodišče sme uporabiti samo v gospodarskih sporih, pritožbeno sodišče zaključuje, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Likvidacijski upravitelj mora zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki še niso dospele, in znanih terjatev, ki jih upnik ni prijavil, kar pomeni, da mora likvidacijski upravitelj pri poplačilu terjatev upoštevati tudi terjatve, ki niso bile pravočasno prijavljene oziroma sploh niso bile prijavljene, če so mu znane. Ker prvo in drugo toženka nimata položaja osebe iz 2. odstavka 244. člena ZZK-1, pač pa položaj osebe iz 1. odstavka 244. člena ZZK-1, vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 25.9.2002 ni materialnopravno neveljavna zgolj zaradi pomanjkanja razpolagalne sposobnosti prvo toženke, marveč tudi zaradi materialnopravne neveljavnosti neposrednega zavezovalnega in tudi razpolagalnega posla. Ničnost pogodbe in s tem materialnopravna neveljavnost vknjižbe je torej tu objektivna, zato dobra

  • VSRS Sodba U 1340/93Vrhovno sodišče RS · 1994

    Določba 4. odstavka 16. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen) se uporablja le za pravne osebe v mešani lastnini, ki so bile z dnem uveljavitve tega zakona, to je 7.12.1991, v tej statusni obliki že vpisane v sodni register. Če je družbeno podjetje še pred uveljavitvijo ZDen s pogodbo o brezplačnem prenosu preneslo družbeni kapital na Sklad RS za razvoj, ta pa ga je v celoti ali delno ponovno vložil v podjetje, je treba upoštevati, da je kljub prenosu ta kapital obdržal lastnost družbenega kapitala (ni postal kapital z znanim lastnikom), ker za njegovo preoblikovanje tedaj ni bilo pravne podlage.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 14. 7. 2023
Povezano: Pokaži ▾
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 3. 2012
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • VSL sodba I Cpg 778/2011
    Višje sodišče v Ljubljani · 14. 3. 2012

    Ker pa toženca uveljavljata kršitev 2. odstavka 481. člena ZPP šele v pritožbeni fazi in hkrati ne zatrjujeta, da bi sodišče prve stopnje sploh uporabilo kakšno določbo, ki jo sodišče sme uporabiti samo v gospodarskih sporih, pritožbeno sodišče zaključuje, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Likvidacijski upravitelj mora zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki še niso dospele, in znanih terjatev, ki jih upnik ni prijavil, kar pomeni, da mora likvidacijski upravitelj pri poplačilu terjatev upoštevati tudi terjatve, ki niso bile pravočasno prijavljene oziroma sploh niso bile prijavljene, če so mu znane. Ker prvo in drugo toženka nimata položaja osebe iz 2. odstavka 244. člena ZZK-1, pač pa položaj osebe iz 1. odstavka 244. člena ZZK-1, vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 25.9.2002 ni materialnopravno neveljavna zgolj zaradi pomanjkanja razpolagalne sposobnosti prvo toženke, marveč tudi zaradi materialnopravne neveljavnosti neposrednega zavezovalnega in tudi razpolagalnega posla. Ničnost pogodbe in s tem materialnopravna neveljavnost vknjižbe je torej tu objektivna, zato dobra

  • VSRS Sodba U 1340/93
    Vrhovno sodišče RS · 23. 11. 1994

    Določba 4. odstavka 16. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen) se uporablja le za pravne osebe v mešani lastnini, ki so bile z dnem uveljavitve tega zakona, to je 7.12.1991, v tej statusni obliki že vpisane v sodni register. Če je družbeno podjetje še pred uveljavitvijo ZDen s pogodbo o brezplačnem prenosu preneslo družbeni kapital na Sklad RS za razvoj, ta pa ga je v celoti ali delno ponovno vložil v podjetje, je treba upoštevati, da je kljub prenosu ta kapital obdržal lastnost družbenega kapitala (ni postal kapital z znanim lastnikom), ker za njegovo preoblikovanje tedaj ni bilo pravne podlage.